Ob malih prigrizkih, bodisi hladnih ali toplih, na primer obloženih koščkih kruha ali opečenca, tako imenovanih kanapejih, ponudimo drugačno vino kakor ob bogatem obedu. Izberemo mirno ali peneče se vino, ki naj bo suho, sveže in lahko. Če so kanapeji bogati, se k njim poda tudi likersko vino, vendar je to primerno le za neformalne in zasebne priložnosti, na uradnih sprejemih se poleg vode in soka vedno streže vino. K mešanim kanapejem, ki zajemajo pester izbor različnih okusov, ponudimo le eno vrsto vina, na primer dobro suho penino, ki je še zlasti osvežilna ob slanih kanapejih, vsak dogodek in druženje pa naredi slavnosten in poseben.
Če so kanapeji pripravljeni z različnimi siri ali ob koščkih sira brez kruhove podlage, vino izberemo glede na teksturo in okus sira. Kadar je sir zelo močnega okusa, je primerno vino na primer sauvignon. H kanapejem z mehkimi smetanastimi siri se podajo peneča se bela vina ali šampanjec, k robustnim okusom sira in k trdim sirom pa zrelo suho rdeče vino. Izbira pravega vina k sirom, kakor sta na primer camembert in brie, na splošno ni preprosto, saj s svojo mehko, polno in bogato teksturo mastno obložijo usta. Zato je vloga vina ob taki hrani, da očisti usta. To nalogo dobro opravijo suha peneča se vina ali na primer svežina chardonnaya.
Okus kanapejev z morskimi sadeži in ribjimi namazi se dopolnjuje z lahkim suhim vinom. Vendar se je pri pripravi takih kanapejev treba izogniti limoni, ker bi s svojo kislostjo negativno vplivala na okus vina v ustih. Dobra izbira k morskim kanapejem sta na primer sivi pinot in mladi rizling.
Sauternes je kos močnim okusom
Klasična vinska spremljava bogatih mesnih kanapejev, kanapejev z gosjimi jetri ali različnimi jetrnimi paštetami, na primer s piščančjo jetrno pašteto, je sauternes. To je vrhunsko belo vino jagodnega izbora z območja Sauternes južno od francoskega Bordeauxa. Za pridelavo tega vina pustijo grozdne jagode močno dozoreti, da jih napade plemenita plesen in da se nekoliko izsušijo, sok v njih pa se močno zgosti. Tako dozorele jagode sproti ročno obirajo. Vino iz takega grozdja ima veliko naravnega sladkorja in torej visoko vsebnost alkohola. To vino je uspešen partner močnim okusom paštet, terin in namazov iz gosjih, račjih, piščančjih in nekaterih drugih jeter. Ima dovolj kisline, da lepo očisti usta. Ponuditi ga je treba ustrezno ohlajenega. Za srednje močne okuse paštet, mesnih namazov in terin izberemo lažje vino.
Če so prigrizek le različni slani lešniki in drugi oreščki ter drobno slano pecivo, na primer slane prestice ali palčke, lahko za vinsko spremljavo izberemo likersko vino, na primer šeri. To je špansko vino in sodi med posebna, v sodih starana vina s 15 do 20 odstotki alkohola. Šeri fino, suho likersko vino z aromo po lešnikih, se dobro poda k lešnikom, šeri oloroso pa je bogatejši kakor fino in se poda k orehom in po okusu njim podobnim oreščkom. Suhi šeri ponudimo dobro ohlajen (nekateri pravijo, da je najboljši pri 3–4 stopinjah Celzija, drugi, da pri 5–10 stopinjah), in sicer v kozarcu tulipanaste oblike, a napolnjen le do polovice, da se lahko dobro razvije njegova aroma.
Razkošni so kanapeji s kaviarjem, na primer beluginim (ne pa kakšnim cenenim ponaredkom), ki so zelo primerni kot pozdrav svatom na porokah. Takšnim posebnim kanapejem mora ustrezati tudi vino, ki mora biti vrhunsko peneče se vino, najbolje šampanjec. Tudi klasični koktajl s šampanjcem je s kaviarjem dobra kombinacija.