Likersko vino je posebno vino, ko mu v določeni fazi njegove pridelave dodajo alkohol, in to pred končano fermentacijo ali po njej. Zato mu pravijo tudi alkoholizirano vino. Vina iz prve skupine so običajno slajša od tistih iz druge skupine in tudi zato je portovec slajši kakor šeri. Skupno vsem takim pa je, da so močnejša kakor običajno vino, njihova stopnja vsebovanega alkohola je namreč običajno od 16 do 25 odstotkov.
Fermentacija ali alkoholno vrenje, izraza sta sinonimna, je zelo pomembna faza pri predelavi grozdnega soka v vino, med katero se sladkor zaradi kvasovk spremeni v alkohol in ogljikovo kislino. Z alkoholnim vrenjem torej po naravni poti nastane alkohol oziroma vino ali druge alkoholne pijače, na primer tudi sadjevec, pivo in žganje. Beseda alkohol izhaja iz arabske besede al khol, ki dobesedno pomeni slepilo, saj na človekove možgane vpliva opojno.
Čeprav likersko, alkoholizirano in posebno vino pomeni enako, torej vino, v katerem je naravno nastalemu alkohol tudi dodatno dodan, kaže, da izraz alkoholizirati ni niti preveč razširjen niti priljubljen, morda zaradi njegovega drugega pomena za pijanost ali opitost, čeprav je nehotena in naključna besedna igra prav zabavna: alkoholizirano vino je zaradi visoke vsebnosti alkohola očitno tudi pijano vino.
Pogosteje se za vino z dodanim alkoholom uporablja izraz likersko vino, katerega raba pa je neenotna in večkrat nekoliko zavajajoča. V slovenskem zakonu o vinu je izraz likersko vino sinonim za posebno vino, in ni le ena od vrst posebnega, kakor to navaja na primer kuharska enciklopedija. Francoski izraz vin de liqueur, ki dobesedno pomeni likersko vino in se uporablja za vsa z alkoholom okrepljena vina, pri nas pogosto uporabljajo tudi kot sinonim za sladka desertna vina pa tudi v pomenu tiražni liker, ki ga pri izdelavi penečih se dodajajo osnovnemu vinu ali mešanici, kar povzroča terminološko zmedo in neenotno ali celo nepravilno rabo posameznih izrazov.
Slovensko preganjanje tujk dela zmedo. Ker vino z dodajanjem alkohola postane močnejše, mu v drugih jezikih pravijo fortificirano (okrepljeno) vino (fortified wine v angleščini ali le vin fortifié v francoščini), ki že z imenom pove, da je nastalo z okrepitvijo. Obsedeno slovensko preganjanje tujk pa zapleta pomensko jasnost, še posebno ker raba ni dosledna. Med najslavnejšimi alkoholiziranimi ali likerskimi vini na svetu so nedvomno portovec, madeira in šeri, vsa tri s Pirenejskega polotoka, saj sta portovec in madeira portugalska, šeri pa špansko likersko.
Veliko dežel z izrazom porto posplošeno označuje vino, ki so mu med fermentacijo dodali alkohol, čeprav je porto ali portovec zaščiteno ime, ki se lahko uporablja le za likersko vino z območja doline reke Douro, ki teče do pristanišča Porto na severu Portugalske, po katerem ima ime. Kljub temu se izraz porto (napačno) uporablja tudi generično za vsa vina, ki so nastala z dodajanjem alkohola pred končano fermentacijo. Ljubitelji pravega portovca, ki velja za eno najboljših vin na svetu, so zlasti Angleži.
