Krog. Neskončnost. Maru. Japonska restavracija s prijetnim ambientom, v kateri tudi japonski gostje za pultom očarani gledajo chefu pod prste. Polna restavracija je tisti večer kazala, da nas vse bolj navdušujejo okusi Daljnega vzhoda, pa čeprav tisti Evropejci, ki so navajeni težke hrane, v japonski le težko najdejo okus. Ta je namreč nežen, blag, a hkrati se mu ne da upreti, očara nas tako kot neprisiljena in omikana gostoljubnost v minimalističnem, a udobnem prostoru.
Začeli smo s penino bjana rose, ki je pospremila tudi prvi krožnik velikih zvitkov s kozico in avokadom z lososovim kaviarjem. Pomakali smo jih v sojino omako, vanjo dodali vasabi in ingver in preprosto uživali v okusih, ki so se lepo povezali in ujeli tudi s sadnostjo bjane. Nadaljevali smo s tunovim tartarjem; tun, mariniran v sojini omaki in vasabiju, z divjim sezamom, na avokadovi posteljici, prepriča tudi tiste, ki se surovi ribi izogibajo. Zraven smo poskusili sake (kikusui), ki se je s svojimi citrusnimi notami lepo ujel z avokadom, mariniranim z limeto, čeprav bi se tun lepše ujel s sakejem z več telesa.
Ko je prišel na mizo sašimi, je napočil čas za hišnega vinarja. Ščurkova rumena rebula (2014) je ena najlepših svežih rebul, ki jih ponujajo Brda. Prinesla je arome cvetja in vinogradniške breskve, predvsem pa svežino, prijetna mandljeva grenkoba v pookusu pa je pospremila 13 kosov surove ribe; lososa, skušo, kozico, orado in ligenj smo marinirali v sojini omaki z vasabijem in spet kombinirali z ingverjem. Nežna tempura je obljubljala hrustljavost ocvrte zelenjave, lignja in kozice, pomako iz japonske ribje osnove daši pa smo pomešali s pivsko redkvijo. Santomas je z malvazijo, 2013, prinesel citrusno-herbalne note in tudi pri naslednjem krožniku, terijaki piščancem, smo ostali pri tem vinu. Zelo sočno meso je zaradi kože, ki se je odlično ujela s prijetno grenkobo v pookusu malvazije, zahrustalo pod zobmi tako kot rižev kreker, marinirana in popečena zelenjava s pirejem mladega korenčka pa je krožniku prinesla sladkast prizvok, ki se je ujel s karamelizirano sojino omako.
 |
vrsta ponudbe: restavracija
|
Labodji spev je pripadel tortici z japonskim citrusom juzu. Jogurtova osnova je lahka in nežna, kepica višnjevega sladoleda, ki se mu je nemogoče upreti, in mangov preliv pa sta poskrbela, da je zaradi našega vzdihovanja tortico naročil tudi par za sosednjo mizo.
Zakaj torej obiskati Maru? Ker jedilnik, ki ga večkrat na leto spreminjajo, dokazuje, da je japonska kulinarika mnogo več kot zgolj suši. Ker se vam nikamor ne bo mudilo od mize in boste očarano opazovali, kaj z noži počneta chef Jošihiko Fudžita in njegov kolega Masajoši Tanimizu. Ker se boste igrali z okusi in ker se boste dobro počutili tudi zaradi skrbnosti in nevsiljive prijaznosti osebja. Ko je chef odhajal v Slovenijo, mu je njegova mati za popotnico naredila 800 origamijev za srečo. In srečo v restavraciji Maru delijo naprej.
Dobro je vedeti
- Japonska restavracija Maru
- Chef Jošihiko Fudžita
- Vodnikova 155, 1000 Ljubljana
- Tel.: 030 200 222
- Splet: www.maru.si
- urnik: Kuhinja dela vsak dan, od 12. do 22. ure, nedelje in prazniki zaprto.
- degustacijski meni: Mali 35, veliki 45 evrov.
- vinska klet: 100 etiket, hišni vinar je Ščurek.
