Živobarvne jagode vseh vrst, ki se začnejo bohotiti na grmičevju in jagodičevju, so kot nakit narave. Drobni in po okusu ter aromi intenzivni posladki radi zorijo na soncu in so že kar pregovorno polni hranilnih in zdravilnih snovi. Bolj ko so barviti in bolj kot nam zabarvajo prste, bolj zdravi naj bi bili!
Gozdni drobiž
Med najbolj znanimi in značilnimi predstavniki svoje vrste so nedvomno gozdne jagode, ki jih bomo našli na gozdnih robovih in posekah, v kakšnem prisojnem pobočju s toplo, zračno podlago. Drobni rdeči sadeži, ki so veliki za noht na mezincu, so neprimerno bolj intenzivnega in sladkega okusa kot vrtne jagode, zato imajo vedno dovolj potencialnih nabiralcev in še več potencialnih jedcev, kar z drugimi besedami pomeni, da se jih boste le stežka prenajedli, ker jih nikoli ne bo dovolj! Plodovi nadvse ugodno vplivajo na čiščenje sečne kisline iz telesa. Uporabni so tudi listi in korenine – iz njih lahko skuhate čaj, ki pomaga proti diareji, vnetju ustne votline in ustnih sluznic, čisti ledvice in mehur ter pomaga pri vnetju jeter in zlatenici.
Borovnice za sladice
Nabiranje večjih količin borovnic verjetno ni opravilo, ob katerem bi človek cvetel od navdušenja, saj so drobne in že za polno litrsko posodo potrebujemo po navadi debelo uro. Seveda se trud vedno bogato poplača! Kdor ima izkušnje s peko slaščic, verjetno dobro ve, kako uporabne so borovnice za dodatek. Ravno pravo razmerje sladko-kiselkastega borovničevega okusa daje namreč slaščicam tako potrebno svežino in zaokroža njihov okus. Podajo se tako na mlečno podlago kot čokoladni okus ter druge sadne okuse – nekakšna univerzalna sestavina, kjer skoraj ne moremo zgrešiti! Tako tudi za tiste – manj vešče peke – ostaja vrsta zelo preprostih receptov, s katerimi si boste nedvomno posladkali dan in poskrbeli še za zdrav pozdrav svojemu organizmu! Zelo na hitro si lahko pripravite borovničev frape, zraven pa dodate še banano za bolj gosto strukturo ter ananas za aromo.
Fina malina
Malina je ta fina sestra od robide. Je namreč malce manj robustna, bolj blagega okusa in skoraj nima trnja! Pri nas rastejo maline (rastlini se reče malinjak) avtohtono ali samoniklo po svetlih gozdovih in zaraščajočih se gozdnih posekah vse do nadmorske višine 1200 metrov. Grmi, ki rastejo prosto v naravi, po navadi zaradi pomanjkanja hranil v zemlji razvijejo manjše in manj sladke plodove v primerjavi z grmi, ki jih gojimo na vrtovih. Sadež je idealen za sadne kupe in osvežilne sladice ter sladoled, iz večje količine pa se lahko skuha tudi dobra babičina marmelada oziroma džem. Snovi v malinah sicer v telesu delujejo razkuževalno in očiščevalno. Ustavljajo krvavitve in zmanjšujejo premočne krvavitve pri menstruaciji. Urejajo in pospešujejo prebavo ter delovanje žlez. Čistijo ledvice in sečne poti. Čaj iz posušenih listov malinjaka deluje blago razkuževalno in pomaga proti driski, vnetju ustne votline in prehladu.
Kisel kot ribez
Če je kaj na tem, da kislo sadje vsebuje veliko C-vitamina, potem to vsaj pri ribezu prav zares drži, saj ga je pri enaki količini do osemkrat več kot v citrusih, približno 10-krat več kot v jabolkih in celo 100-krat več kot v grozdju. Po količini vitamina C ga prekaša samo šipek. Prav neverjetno je, kakšen učinek imajo lahko te drobne jagode na človeško telo! Obe sorti – s črnimi ali rdečimi plodovi – krepita stene krvnih žil, varujeta pred aterosklerozo, kapjo, sladkorno boleznijo in prehladnimi obolenji. Z medicinskimi učinki je bolj povezan črni ribez, vendar lahko v nemški in angleški zdravilski doktrini najdemo zapise, v katerih rdečemu pripisujejo sposobnosti zniževanja vročine, pospeševanja znojenja, blagodejnega vplivanja na menstrualne krče, odvajanja, zbujanja apetita, čiščenja krvi. Črni ribez je manj kisel kot rdeč, vendar je res, da je precej bolj specifičnega okusa in arome, ki marsikomu v sveži obliki spet ni pogodu. Kar pomislite, koliko ljudi poznate, ki bi jim bil ribez najboljše sadje? Pa vendarle obstaja vrsta takih, ki imamo kljub temu radi ribezov sok, ribezovo marmelado ali osvežilno ribezovo sladico!
Očarljiva aronija
Aronija ni preveč poznano jagodičevje za zobanje in tudi počakati bo treba nanjo še tja do avgusta. Na pogled malo spominja na črni ribez ali celo borovnice, njena aroma pa je prav posebna simfonija z rahlo trpkim priokusom. Kar se tiče zdravilnih lastnosti, je tudi prava čarovnija! Najprej so jih spoznali Indijanci, saj so jo uporabljali v prehrani in za zdravljenje različnih bolezni. Tudi danes ima status zdravilne rastline. Kako tudi ne, ko pa ta sadež s svojo neverjetno močjo omili ali pozdravi toliko človekovih tegob! Je namreč prava bomba vitaminov (vsebujejo velike količine vitamina A, ogromne koncentracije vitamina C, obilico vitaminov skupine B – B9, B6, B2, vitamin E) in mineralov (kalij, kalcij, železo, mangan, molibden, jod ter fosfor). Kar aronijo res postavlja na rob čarovnije, je visoka vsebnost biološko izjemno aktivnih spojin iz vrst flavonoidov in karotenoidov. To so tiste pigmentne snovi, ki zagotavljajo obarvanost sadja in zelenjave, znane pa so kot najbolj močni in učinkoviti antioksidanti, ki ščitijo človekove celice pred poškodbami prostih radikalov.