Jagode sreče, eliksir mladosti

Zakaj ljudem, ki redno uživajo te drobne rumeno rdeče plodove, pripisujejo večno mladost, srečo ali celo nesmrtnost? Mogoče prav zaradi veliko aminokislin, mineralov, beljakovin, antioksidantov in cele vrste maščobnih kislin ter drugih sestavin, ki jih vsebujejo. Kakor koli, to staro kitajsko sadje domačini uživajo že stoletja, brez poznavanja njihove vrednosti, sprva so le žvečili plodove. Pozneje so iz jagod kuhali čaj ter te bogate plodove in liste začeli dodajati jedem. Najprej v juhe, uporabljali so jih za izdelavo želejev, tonikov in drugih pripravkov. Zadnja leta je ta popolna jagoda z veliko vsebnostjo hranil vse bolj priljubljena tudi pri nas.

V Brestovici pri Komnu je pred leti priznani slovenski glasbenik Jože Jež, za prijatelje Pepi, soustanovitelj skupine Kalamari, zasadil dva tisoč sadik goje, sorte Lycium barbarum. Pepi, ki z družino živi na Gorjanskem, je svojo subtilno naravo iz glasbe prenesel še na gojenje in nasad te tudi pri nas vedno bolj poznane jagode. Idealna kraška tla, bogata z minerali, ter podnebje z vročim poletjem in blago zimo do minus pet stopinj omogočata optimalno rast te sorte grmičevja, pravi Pepi, ki je začel raziskovati in vzgajati sadike že leta 2005. Danes njegov nasad, oddaljen le tri kilometre od morja, šteje 3000 grmovnic goje, večino je vzgojil na Krasu. Prve sadike je dobil iz Nizozemske. »Tudi pri nas je mogoče dobiti številne sadike teh grmovnic, a prava in primerna za vzgojo in obroditev sadežev je le sorta Lycium barbarum,« pravi. Rastna doba goje je 40 let, se hitro razmnožuje ter rodi že prvo leto. V polni rodnosti lahko na enem grmu pridela do štiri kilograme drobnih plodov, premera do dva centimetra, blago pikantnega, rahlo sladko-kislega okusa. V skrbno urejenem Pepijevem nasadu za ravnovesje skrbijo različne sadike, od rožmarina, divjega žajblja in preslice. Kot zaščita proti ptičem, ki se radi sladkajo s tem sadežem, pa so sokoli, ki gnezdijo na bližnjem kraškem robu, pod katerim je Pepijev nasad. Običajno je na Krasu sezona obiranja gojija od konca junija do septembra, letos pa je zaradi veliko dežja in malo sonca ta elksir večnosti šele dobro začne ponujati sladke jagode.

Iz jagod, ki jih je mogoče opisati kot križanca med češnjo, brusnico in malino, se lahko naredi številne jedi in napitke, marmelado pa tudi sok, ki je nekoliko trpek in kisel in se ga običajno meša z drugimi sokovi. Iz listov se lahko kuhajo čaj in različne juhe ter omake. Pepi pravi, da je šele na začetku in bo poskušal vsako leto ponuditi gostom v K'ntini Čotar na Gorjanskem, ki jo vodi njegova življenjska sopotnica Vanesa Čotar Jež, vsaj nekaj novih jedi s to malo, a veliko jagodo. Jagode goji so edinstvene prav zato, ker se lahko uporabljajo pri sladkih in slanih jedeh in Pepi obljublja, če bo prihodnje leto narava bolj milostna, da bo na festivalu gojija, ki ga načrtuje, mogoče okusiti ne le posušene plodove, ampak tudi številne druge jedi iz te t. i. kraške raritete. Pepi veliko časa nameni preizkušanju in ustvarjanju različnih jedi iz tega čudežnega sadja. Nam je pripravil sladico z mešano hišno marmelado izpod Pepijeve kuhalnice, polnomastnim jogurtom kmetije Zidarič iz sosednje vasi Praprot na Tržaškem, rjavim sladkorjem, mandljevimi lističi in pravkar nabranimi svežimi jagodami goji. Harmonija okusov, ki v ustih pustijo pridih svežine s Krasa.