Jabolka so kot osnovno živilo ali sestavino za predelavo v kis in druge izdelke cenili že naši predniki. Jablana je še danes tudi v svetovnem merilu najbolj razširjeno drevo in se je iz Srednje Azije, od koder izvira, razširila na druge celine ter se domala povsod prilagodila podnebju. Še v začetku 20. stoletja je bilo v Evropi razširjenih okoli 10.000 jablanovih sort. Sadeže so že od nekdaj jedli za obrambo pred različnimi boleznimi, seveda ne brez razloga. Energetska vrednost je relativno nizka, saj ima srednje veliko jabolko okoli 80 kilokalorij. Kar 85 odstotkov ga sestavlja voda, preostanek pa je za naše zdravje pomemben zaradi obilice vlaknin, vitaminov in mineralov, organske kisline, beljakovin, sladkorjev. Za zdravje je še posebno primerno zaradi visoke vsebnosti antioksidantov, ki organizem varujejo pred srčno-žilnimi obolenji in različnimi oblikami raka. In če jabolko na dan odganja zdravnike stran, potem bi menda isto moralo veljati tudi za jabolčni kis, kajne!
A vendarle ima kis še svojevrstno dodano vrednost – poleg tega, da je bogat koncentrat številnih hranilnih snovi, ki jih vsebujejo jabolka, so v njem tudi spojine, ki jih v svežih plodovih ne najdemo, nastajajo namreč le v procesu nastanka kisa. Jabolčni kis nastane v procesu fermentacije, kjer bakterije in kvasovke razgradijo sladkorje v alkohol, ki nato postane ocetna kislina oziroma kis. Med fermentiranjem na dnu tekočine nastane gost sloj, ki mu pravimo mati kisa; vseboval naj bi žive encime in dobre bakterije, ki se ohranijo, če kis pustimo v surovem stanju oziroma ga ne pasteriziramo. Jabolčni kis tako na primer vsebuje veliko kalija, ki je eden od esencialnih mikroelementov v našem telesu in skrbi za pravilno delovanje srca ter preventivno preprečuje in blaži bolezni, ki so posledica sodobnega načina življenja. Med pridobivanjem se poveča tudi količina kisline, ki zaradi svojega protibakterijskega učinka in v povezavi z drugimi snovmi jabolčne osnove čisti človeški organizem, je dober čistilec kože in pripomore tudi k uravnoteženi presnovi maščob v telesu in še – prav paradoksalno – blaži celo težave s pekočo zgago.
Raztapljanje maščob
Čeprav je pred nekaj leti doživel pravi bum častihvale zaradi svojih domnevnih prispevkov k hitremu hujšanju, je potem spet poniknil v ozadje medijskega blišča. Zakaj? Ker na tešče pač verjetno res ne gre najbolje po grlu. Predvsem ženske menda zelo dobro vedo, kako in kaj s kisom po žličkah in na tešče, kako razbremeni napihnjenost in razgrajuje maščobe. Pri tem naj rečemo le to, da se nam z njim načeloma res ni treba siliti brez solate in ga zasovražiti na veke vekov. Če namreč res raztaplja maščobe, potem jih verjetno ravno tako dobro v solati kot sam ali z medom. Prav nasprotno je za marsikoga jutranji kis postal ritual, ki se mu nikakor ne odreče, saj bolj kot domnevno raztapljanje maščob prinaša dobro počutje skozi ves dan, ker razgrajuje in odplavlja strupene snovi iz organizma in tudi odpravi občutek napihnjenosti.
Dobra osnova – dober izdelek
Ker je kis koncentriran izdelek, je še toliko bolj pomembno, da je narejen iz dobre in zdrave osnove, po možnosti iz jabolk, ki so pridelana brez uporabe škodljivih pesticidov. Pravzaprav ni pretirano pomembno, kakšne sorte jabolk uporabimo, da so le čim bolj naravno vzgojena, zrela, dišeča in zdrava, četudi piškava. Za končni okus kisa so menda sila pomembni sodi, v katerih kis nastaja in se stara – leseni sodi so med najbolj priporočljivimi, saj bogatijo njegovo končno aromo ter ohranjajo avtentičnost.
Če nimamo možnosti, da bi ga naredili sami doma, potem se je v trgovini pametno zadržati v oddelku kisov kakšno minuto dlje in proučiti izdelke, ki so nam na voljo. Marsikateri pridelovalci se namreč trudijo tudi v smeri tradicionalne pridelave in uporabe domačih in neškropljenih jabolk, za kar nam res ne bi smelo biti škoda žrtvovati kakega evra več.