VEČNI KLASIKI

Izgubljeni kruh

Objavljeno 04. marec 2012 08.00 | Posodobljeno 04. marec 2012 08.00 | Piše: Beba Splichal

Francoska srednjeveška sladka jed je priljubljena povsod po svetu in videti je, da dobi novo ime, kamor koli pride.

Pain perdu je francosko ime za opečene ali ocvrte kruhove rezine, po domače šnite. V prevodu iz izvornega jezika se imenuje izgubljeni kruh. Francoska srednjeveška sladka jed je priljubljena povsod po svetu in videti je, da dobi novo ime, kamor koli pride. Na Škotskem ji rečejo ciganski kruh, jajčne rezine v Grčiji, kruh v plaščku na Češkem, bombajski toast v Indiji, zlate rezine na Portugalskem, sladek toast v Pakistanu in kruh z jajci v Maroku. Tam so rezine odišavljene s pomarančnimi cvetovi. Na Filipinih je običaj, da jih jedo s čokoladnim prelivom, na Portugalskem pa s cimetom kot značilno božično sladico.

Klasični zajtrk

vrsta jedi:
sladek kruh

kulinarična priložnost:
nedeljski zajtrk

dobra kombinacija:
čaj

število krožnikov:
2

glavne sestavine:
kruh, jajce, mleko

dodatki po okusu:
med

posebnost:
s cimetom

čas kuhanja/peke:
nekaj minut

zahtevnost:

Američani so jim do leta 1918 rekli german toast (nemški), pozneje pa so jih zaradi nasprotovanja Nemcem preimenovali v francoski toast. Tudi to ime iz političnih razlogov ni zdržalo, zato je bolj v rabi fried toast (ocvrti). V Ameriki so ocvrte rezine, potresene s sladkorjem, klasični zajtrk. Jedo jih z maslom, marmelado, arašidovim maslom, javorjevim sirupom ali s stepeno sladko smetano. Za zajtrk ali malico jedo francoski toast tudi v Avstraliji in na Novi Zelandiji, kjer v stepena jajca dodajajo nariban sir. Tudi v Angliji so rezine lahko slane, servirajo pa jih s kečapom ali majonezo. Ponekod jih imenujejo poor knights, revni vitezi, kar spominja na srednjeveško zgodovino ocvrtih rezin. Vitezi niso imeli denarja za nič drugega kot za star, ocvrti kruh.

Čeprav zlate rezine kulinarično nekako pripadajo Franciji, so prvič omenjene v rimski zbirki receptov iz 6. stoletja. Natopljene so bile le v mleku. Naslednjič jih omenja nemški recept iz 14. stoletja, podobno jed poznajo v tistem času tudi Angleži. Namočijo jih v stepenih jajcih, odišavljenih z rožno vodo, ocvrte pa obarvajo z žafranom. Z imenom francoske rezine se prvič pojavijo leta 1660; kruh je pomočen v sladkano vino ali pomarančni sok, nato pa ocvrt.

Zanimiva sodobna različica sta dve ocvrti rezini, nadevani z jagodami in posuti s sladkorjem v prahu.

V veganskem receptu, ki izključi vse sestavine živalskega izvora, francoski toast pripravimo brez mleka in jajc. Kravje mleko nadomestimo s sojinim, namesto na maslu pa kose opečemo na rastlinski maščobi, na primer na kokosovi, ki dobro prenaša cvrtje. Namesto jajca v tem receptu uporabimo banano. Rezine kruha pomočimo v mešanico sojinega mleka, pretlačene banane in rjavega sladkorja, po gostoti naj bo podobna testu za palačinke, nato jih počasi ocvremo, na vsaki strani dve minuti. Veganski francoski toast posujemo s cimetom in vaniljevim sladkorjem.

Francoski toast

Najbolj primeren je toast. Če odrežemo rezino kruha od štruce, naj bo kos enakomerno debel, približno centimeter in pol. Večje rezine razpolovimo. Svež kruh nežno opečemo v toasterju ali v pečici, le toliko, da se osuši. V globokem krožniku razžvrkljamo jajce, mleko, sladkor in cimet. V manjši ponvi razpustimo maslo ali gi. Rezino pomočimo v stepeno jajce in obrnemo. Na razgreti maščobi jo popečemo na obeh straneh do zlato rjave barve. Maslo ne prenese visokih temperatur, zato cvremo pri zmernem ognju. Medtem ko je ena rezina v ponvi, drugo namakamo v jajcu. Opečene prelagamo na papirnato brisačo in nato na ogret krožnik. Pokapljamo z medom in ponudimo vroče.

4 rezine belega kruha
2 jajci
2 žlici mleka
žlička rjavega sladkorja
cimet
maslo ali gi
med

 

Deli s prijatelji