Restavracija Luigija Pomate, enega najbolj prepoznavnih sardinskih chefov – tudi člana združenja Jeunes Restaurateurs d'Europe –, je le nekaj stopnic nad promenado Roma v starem delu mesta; pod cesto je že morje. Širok nasmeh in orjaški objem več kot 1,90 metra visokega Luigija, ko mu sporočimo slovenske pozdrave – in nas lastnoročno posadi za mizo. Tretja generacija gostincev, po nonu Luigiju in očetu Nicoloju, za katerega pravijo, da ima znamenitega rdečega tuna iz Carloforteja tako rekoč v svojem DNK. Jedilni list je na eni sami (veliki) strani: vsak dan le sveže, predvsem iz morja. Načeloma à la carte, a z navdušenjem pripravijo tudi svoj degustacijski meni. Oziroma, v tem primeru, dva: enega ribjega in drugega vegetarijanskega. In skupen začetek: penina caralis, sveža, suha, samo chardonnay, iz kleti Parteolla.
Znameniti tenki sardinski kruh ponudijo s pečeno zelenjavo in domačim ovčjim sirom pecorino. Prvi krožnik pospremimo s tzinnigasom, belim vinom iz sorte vernaccio (je tudi rdeče!) družine Orro z jugovzhodne Sardinije, svežim, z 12,5 odstotka alkohola.
Že prihaja naslednji krožnik, Luigijeva ljubezen: tatarec iz znamenitega rdečega tuna, ki ga spremlja mocarela. Vegi krožnik je enak, le da je tatarec narejen iz domače eko zelenjave, mocarela pa je v kremi. Vino pa: nuragas 2012, ponos družine Pala iz Serdiane blizu Cagliarija. Nuragas je namreč ena najstarejših sort vinske trte na Sardiniji, prinesli naj bi jo že Feničani, v družinskem vinogradu pa so stare 45 let.
Čičerko na vegi krožniku spremlja skuta iz kozjega mleka. In še eno sardinsko vino, canayli iz sorte vermentino iz kleti Gallura.
Brez testenin ne gre, prihaja znamenita italijanska carbonara, ki jo je Luigi pripravil z morskimi sadeži, medtem ko je za vegetarijanko testeninam dodal pesto in čez naribal sardinski trdi sir grana casulo. Znočilo se je že, v morju odsevajo luči starega dela mesta, ki živahneje utripa, ko malo pojenja vročina. Pri sosednji mizi nazdravljajo rojstnemu dnevu stare dame, na našo mizo pa k testeninam prinesejo malo bolj strukturirano vino: pluminus 2012 (tri četrtine vermentina in četrtina sorte nasco), ki je osem mesecev zorelo v barikih.
Spet je v glavni vlogi rdeči tun, tokrat kot file, za spremljavo pa aromatiziran riž in zelenjava. V vegi izvedbi je namesto tuna nastopil jajčevec. Za spremljavo se še enkrat ponudi klet Pala, tokrat z rdečim thesysom 2012, v katerem je 80 odstotkov sorte bovale, ki jem prišla z Iberskega polotoka, ko so Sardiniji vladali Aragonci, ter petina syraha.
Po glavni jedi kratek premor, v katerem hišni sommelier natoči sladko, dišeče vino akratos s 15 odstotki alkohola, narejeno iz sušenega grozja v kleti Antichi Poderi di Jerzu iz osrednje Sardinije. In potem dva posladka: tart s figami, čokoladnim sladoledom ter jagodno kremo z drobljencem ter jagodna juha s sadjem in limonovim sladoledom.
Luigi Pomata je chef, ki ga ne bo zlahka pozabiti. Njegova kulinarična Sardinija je sestavljena predvsem iz tuna ter svežih in domačih pridelkov – od zelenjave in sadja do sirov in testenin; zaljubljen v Sardinijo pa – ste opazili? – najraje toči vina iz otoških kleti.
Dobro je vedeti Il Ristorante urnik: Vsak dan razen nedelje za kosilo in večerjo (od 12.30 do 15. in od 19 do 23.) sedeži: V restavraciji, na terasi in v kleti, kjer je še druga restavracija Bistro, vsekakor več kot 150. degustacijski meni: Za degustacijski meni po chefovem izboru (6 hodov) smo plačali po 60 evrov (brez vina). vinska klet: Več 100 etiket, tudi večina iz kleti Sardinije, dodaten plus je, da je skoraj vse mogoče naročiti tudi na kozarec. kreditne kartice: Da. |
