VRAŽJI GOBAN

Hudičevka, goba z rdečega seznama

Objavljeno 03. avgust 2014 13.30 | Posodobljeno 03. avgust 2014 13.30 | Piše: Ana Ivanovič

Hudičevka je zavarovana gliva, je na rdečem seznamu in ni prav pogosta. Znana je tudi kot hudičeva in satanova goba. Vsak gobar pri nas, predvsem tisti, ki ne nabirajo le gromozanskih količin gob, ampak jih tudi proučujejo, jo rad najde, saj je kot trofeja pri lovu.

Nekateri se trudijo že leta, da bi jo našli, pregledali, poslikali in …, pa ni tako enostavno. Vendar ko enkrat najdeš plac, kot pravimo gobarji, jo tam pozneje tudi še najdeš, čeprav ne vsako leto ali več let zapored ali celo nikoli več. Je eden največjih gobanov, ki rastejo v južnih, toplejših območjih Evrope, tudi pri nas, in Severne Amerike.

Pri nas je goba zavarovana in na rdečem seznamu, kar pomeni, da je ogrožena in je ne smemo nabirati in tudi ne uničevati njenega podgobja. Zato, če jo slučajno najdemo, jo pustimo, da raste in je okras narave!

Klobuk je svetlo siv in lahko zavede

Klobuk je v mladosti kroglaste oblike, zapognjen, pozneje se odpre in lahko doseže tudi do 20 cm (nekateri trdijo, da tudi do 30 cm) v premeru. Mlad je sivobel, ko je starejši, pa dobi olivne odtenke. Površina je gladka, po mokrem vremenu nekoliko lepljiva.

Ker ga ljudje ne poznajo in ker ima svetel klobuk, vsakega zanima, kaj je pod njim, zato ga velikokrat najdemo prevrnjenega, da vidijo še spodnji del, ki pa je rdeč, in rdeče gobe za nabiralce niso zanimive. Vendar se je škoda z brcanjem in prevračanjem že naredila.

Goba ni privlačna za nabiralce

Luknjice trosovnice so sprva bledo rumene, kmalu postanejo rdeče.

Bet ni zelo dolg glede na velikost klobuka, nekje od 5 do 15 cm in 3 do 8 cm širok ter v dnišču zadebeljen. Podlaga je rumenkasta, kar se vidi tik pod klobukom, po vrhu pa ga prekriva fina rdeča mrežica, ki je v sredini beta močneje rdeče obarvana.

Meso je belkasto, trdo, na prerezu se obarva bledo modro. Je neprijetnega vonja in okusa, po nekaterih virih imajo mlade gobe menda prijeten okus.

Goba je strupena!

Vražji goban je precej strupen in niti termična obdelava ne uniči vrste neznanih strupov, ki so vzrok za t. i. gastrointestinalni sindrom, to je zastrupitev, ki povzroči slabost in bruhanje.

Takšno stanje lahko traja precej dolgo in zato organizem zelo izčrpa. To so tudi najpogostejše zastrupitve pri nas, ki pa lahko pri otrocih, starejših in bolnih ljudeh v redkih primerih povzročijo celo smrt.

Pri nas z vražjim gobanom ni veliko zastrupitev, lahko rečem celo nič, vsaj jaz ne poznam primera, saj ga ljudje zaradi njegove lepe rdeče barve trosovnice in beta ne pobirajo. Je pa gotovo ena najlepših gob, prav zaradi svojih živih barv.

Podobni so mu drugi gobani z rdečimi trosovnicami, nekateri pa ga zamenjajo celo z gobani z rumeno trosovnico

Zlahka ga zamenjamo

Vražjega gobana lahko zamenjamo z že opisanim žametastim (Boletus erytropus), škrlatnim (Boletus rhodopurpureus), rdečerumenim (Boletus rhodoxanthus), nekateri pa ga zamenjujejo celo z leponogim (Boletus calopus) ter svinjskim gobanom (Boletus luridus), ki pa nimata rdeče, ampak rumeno oziroma oranžno trosovnico.

Pravkar sem na youtubu videla neki romunski video, ki prikazuje »vražjega gobana«, a v resnici je prikazan leponogi, vendar ga je nabiralec prav elegantno nepoznavalsko zamenjal, ker očitno ne pozna ne enega ne drugega.

Zato nabirajmo le tiste gobe, ki jih sami najbolje poznamo in ne eksperimentirajmo s tistimi, ki jih ne poznamo, saj lahko doživimo neprijetno ali celo nevarno zastrupitev!

Deli s prijatelji