Kaki je bogat z vitamini, minerali, antioksidanti, vlakninami in še čim, zaradi česar je idealen, da ga v dneh prihajajočih viroz in drugih zimskih nevšečnosti pogosteje vključimo v svoj jedilnik. Najpogosteje jemo svežega, sadež se najde v vrsti sladic, a se njegova omaka prileže tudi k mesu na žaru, divjačini in sardam, lepo se ujema celo s praženim krompirjem, pašto ali rižem, lahko ga sušimo za krhlje in ne nazadnje sta tu kakijev kis in žganje.
Po nekaterih ocenah ga v Sloveniji pridelamo že skoraj 2000 ton. Tretjina vseh nasadov je v Strunjanu. Tam poznajo kakšnih 10 vrst kakijev, od katerih je najbolj priljubljena sorta tipo. Njeni sadeži so užitni šele takrat, ko povsem dozorijo. Trdi plodovi so namreč trpkega okusa. Da postanejo sladki in mehki, se morajo po tem, ko se jih pravočasno ročno odtrga, še umediti. To traja deset do štirinajst dni pri temperaturi 20 do 25 stopinj Celzija. Izjema je sorta vanilja, ki jo lahko uživamo, še preden omedi in je bolj čvrste teksture.
Tridnevni strunjanski praznik kakija pod okriljem Turističnega društva Solinar sredi novembra močno promovira kraj, postal je celo eden najbolj odmevnih ter množičnih jesenskih turističnih dogodkov na Obali. Tudi letos je tradicionalno pritegnil na tisoče obiskovalcev. Znano je namreč, da je v primerjavi s ponudbo po trgovskih centrih in celo na tržnicah v Strunjanu kaki res najboljši. Predvsem je domač, kar danes vse bolj cenimo, in ne nazadnje dreves ni treba škropiti. Praviloma ne obolevajo in tudi sicer je tam preverjeno ekološko pridelan. Raste v idealno blagi klimi, na dobri zemlji in v kraju z najstarejšo tradicijo njegove pridelave pri nas. Zato eden tamkajšnjih večjih proizvajalcev kakija in pobudnik praznika Gianfranco Giassi opozarja na zlorabe, saj se nemalo kje uvožen in od njihovega manj kakovosten kaki prodaja kot strunjanski. Tako se ob nakupu kaže prepričati, ali je res od tam. Sicer pa se je na stojnicah v Strunjanu, odvisno od omedenosti, vrste in kakovosti, svež ponujal za od 6 do 8 evrov za gajbico.
Domačini so bili na stojnicah prav veseli, da so lahko obiskovalcem povedali vse o tem sadežu, ki ga najpogosteje uživamo samostojno. A strunjanske gospodinje so ponudile še vrsto domačih dobrot, narejenih iz kakija. V Turističnem društvu Solinar se namreč načrtno ukvarjajo s tem, kaj vse lahko v kuhinji naredijo iz tega čudežnega sadeža po starih pa tudi novih receptih. Tako se znajde v frapejih, štrukljih, pripravljajo ga celo v rižoti, pašti, sadnem kruhu, frapejih, palačinkah, kuskusu, lahko je postrežen s pršutom, nekateri ga ocvrejo, skratka pripravljen je lahko na 101 način. Priljubljen je sušen, iz njega kuhajo marmelade, žganje, likerje in sladoled.
Med obiskom strunjanskega praznika so nam tamkajšnje gospodinje zaupale nekaj receptov. Sicer pa so za kakijevo obarvano gostinsko ponudbo poskrbeli še kuharji gostilne Karjola iz Marezig. Spekli so kakijev kruh in kakijevo krostato, bolj lačnim pa so ponudili domači ombolo s kakijevo omako in z na ocvirkih praženim krompirjem, ali pa istrski krožnik, kjer so dodali še pečenico, kislo zelje in ne samo za okras tudi rezino svežega kakija.
Marsikoga je presenetila kakijeva omaka, ki se prileže tako h kotletom, pečenicam in divjačini kot k ocvrtim sardelicam ter kalamarom na žaru. Meri Kozelj iz Strunjana žličko ali dve te domače omake doma postreže tudi k testeninam, rižu ali krompirju. Pravi, da je njena nekoliko bolj sladko-kisla in pikantna ter tako še zlasti primerna za ljubitelje azijske kuhinje. Naseklja zrel kaki, ingver in rozine, doda zeleni poper, gorčico, jabolčni kis, rjavi sladkor, sol ter še kakšno začimbo. Nato med kuhanjem meša in meša, po potrebi dodaja vodo ter na koncu, ko povsem razpade, še spasira. Poleg te omake dela iz kakija likerje in celo kakijev kis. »Kaki je sadež, ki ima v sebi ogromno zdravih sestavin, in naš raste brez kakšnih škropljenj. Posledično ima vse dobro in zdravo v sebi tudi njegov kis. Delam ga tako, kot se na primer dela jabolčni kis, zanj pa uporabim kakijevo lupino in druge ostanke, ki nastanejo pri kuhanju marmelade,« je povedala.
Kaki lahko tudi posušimo. Suši se ga enako kot drugo sadje z zrakom in toploto. V Strunjanu za to uporabljajo lesene sušilnice. Najprej ga olupijo in narežejo na krhlje ali pa rezine. Ta postopek, ki mu sledi sušenje, dolgo dva do tri dni, je zamuden in zahteva kar precej znanja. Da krhlji najbolj ohranijo svoje dobre sestavine, mora sušenje potekati pri manj kot 45 stopinjah Celzija. Za kilogram suhih krhljev se porabi kar od osem do deset kilogramov posebej za to izbranih svežih kakijev. Zato je cena tam okoli 25 evrov za kilogram krhljev temu primerna.
Gurmani dobro vedo, da se novembra, ko je večina darov narave že pod streho, poleg mladega vina lahko veselimo tudi tega zlatega jabolka. Vsekakor bo, svež in sočen vse tja do začetka januarja, prava izbira za sladkanje, v vse bolj depresivno hladno meglenih dnevih pa tudi za boljšo odpornost proti smrkavim nosom, bolečim grlom in povišanju temperature. Seveda prav nič ne bo škodilo, če kakšnega uporabite za kuhanje in peko, predvsem pa če iz njega na primer naredite marmelado ali kako drugo presenečenje, ki vas bo nato razveseljevalo skozi vse leto – do naslednje kakijeve novembrske sezone.
Kakijeva krostata Kakijev kruh |
Vitaminska bomba
Mnogi mu pravijo vitaminska bomba ali super hrana, ki si vsekakor zasluži ime rajsko jabolko ali hrana bogov. Sto gramov sadeža vsebuje slabih 80 kilokalorij, ima malo beljakovin in maščob, a kar precej vitaminov. Na prvem mestu je provitamin A, ki ga ima v primerjavi z jabolkom kar 30-krat več. Nato je tu vitamin C, ki ga ima kljub sladkosti le tretjino manj kot limona. Je dober vir B-kompleksa (vitamini B1, B2 in B6), ki med drugim krepi obrambni in živčni sistem. Poln je vlaknin, kar prispeva k normalnemu delovanju presnove. Poleg tega se ponaša še z visoko vsebnostjo antioksidantov, rudnin in elementov v sledeh, med katerimi so kalij, magnezij, železo, baker, jod, krom, selen in fluor.
A pozor. Vsebuje tudi enostavne in hitro prebavljive sladkorje v obliki glukoze in fruktoze. Zreli plodovi imajo med 12 in 18 odstotkov sladkorjev, zato ni ravno priporočljiv za sladkorne bolnike.
Zdravilne lastnosti živo oranžnega sadeža
• izboljšuje telesno odpornost,
• odganja jesensko utrujenost,
• ureja prebavo in pozitivno vpliva na črevesje,
• znižuje raven holesterola,
• pospešuje delovanje jeter in ledvic,
• izboljša zdravje zob in dlesni,
• okrepi delovanje pljuč in srca,
• pomaga pri težavah s krčnimi žilami,
• znižuje previsok krvni pritisk,
• deluje protistresno,
• preprečuje krvavitev iz manjših ran,
• zmanjšuje znake staranja,
Uporablja se tudi v kozmetiki. V naravni kozmetiki Knez iz Strunjana Mirjana Knez izdeluje kakijevo večnamensko mazilo, ki s kopico zdravilnih taninov hrani kožo, jo naredi mehko in poskrbi za njeno hitrejšo obnovo. Za ta namen naj bi sadež uporabljala celo grška boginja ljubezni in lepote Afrodita.
Kakijeva marmelada 1 kg zrelih kakijev |
