Malo je družinskih hotelov, kakršen je Leonardo, ki se ponaša s tremi zvezdicami in edinstveno lokacijo na obrobju Slovenske Bistrice. So namreč tik ob glavni cesti, kjer se mesto začenja oziroma končuje, odvisno iz katere smeri prihajamo. Največ gostov se do njih pripelje s štajerske avtoceste, od katere so oddaljeni nekaj sto metrov. Do starega mestnega jedra se od njih lahko sprehodite tudi peš, goste pa radi seznanijo, da si je vredno ogledati bistriški grad, bistriški Vintgar, grad Štatenberg, samostan Studenice ali Črno jezero na Pohorju. Hotel ima lastno veliko parkirišče, kar je prav tako prednost, veliko gostov pa se vse pogosteje vrača, ker jim je všeč domačnost, ki jo ponuja notranjost. V osrednjem delu so separeji, kjer je prostora za 70 gostov. V sončnih in toplejših dneh številni radi posedijo zunaj, na veliki letni terasi, pozimi pa v zimskem vrtu, kjer je dovolj prostora za manjše in večje družbe, razna praznovanja pa tudi poroke in seminarje. »Poslovnežem je na voljo soba Leonardo, v kateri je prostora za 18 ljudi in je primerna za izobraževanja ali sestanke,« povesta Vida Sodin Črešnar, ki je vodja hotela, in Mojca Črešnar, ki skrbi za goste, nabavo in še marsikaj drugega in jo širna Slovenija pozna tudi kot eno od štirih veselih Štajerk, kjer igra harmoniko. Ko sedemo za mizo, pa obe v en glas poudarita, da pri njih nihče ni »glavni«, da ni hierarhije, temveč vsi delajo vse, od A do Ž.
Hotel so odprli leta 2000, pred tem je bila tu gostilna, ki jo je leta 1992 dala zgraditi Mojčina babica Jožefa Črešnar. Potem jo je prva štiri leta oddala v najem. Leta 1996, ko se je prvi najemnik odločil, da gostinstva ne bo nadaljeval, Črešnarjevi novega najemnika niso več iskali, temveč so se odločili, da se bodo, poleg številnih drugih obrti, preizkusili še v tej branži. Objekt so dograjevali in nadgrajevali, leta 2000 pa je iz gostilne zrasel hotel s tremi zvezdicami, ki bo drugo leto praznoval 15-letnico obstoja. V njem je 20 sob, ki jih nenehno posodabljajo. In zakaj hotel, smo radovedni? »Slovenska Bistrica takrat ni imela nobenega hotela, mi pa smo želeli narediti nekaj več,« povesta sogovornici in se pohvalita, da se ponašajo z mednarodno pisano druščino gostov. »V zadnjem času prihajajo tudi gostje iz Indije in Katarja, sicer pa so naši stalni gostje poslovneži iz okoliških držav pa tudi drugi tranzitni gostje, ki se vse pogosteje vračajo, kar pomeni, da so z našimi storitvami očitno zadovoljni,« pravita Vida in Mojca. Na njihovi vinski karti je 26 različnih vinskih etiket, zbranih iz vse Slovenije, poudarek pa je na domačem vinorodnem okolišu. Ponujajo bistriško blagovno znamko Ritoznojčan, predvsem pa sortno, polsladko vino iz domačega vinograda v Oplotnici, ki ga gostje zelo pohvalijo in se dobro poda k večini jedi. Med klepetom se na mizi že znajde predjed: divjačinska pašteta v masleni srajčki na popečenem kruhku s sušenim paradižnikom, v družbi kroglic mladega sira in šopkom izbranih dišavnic. Zraven nam postrežejo letošnje mlado vino, suhi prvenec vinogradništva Gaube iz Svečine, kar se izkaže za več kot posrečeno izbiro. Niti še ne odložimo dobro vilic, ko na mizo pride nekaj na žlico. Pred nami se znajde domači raviol iz gozdnih dobrot na jurčkovi kapučino juhici. Lahko bi bil tudi na čemaževi, a ker se v Leonardu prilagajajo letnim časom, imajo prednost jurčki. Slednji pa pustijo vtis in sled tudi pri glavni jedi. Pred nami se znajdejo piščančje kračice v tempuri na bučni peni z jurčkovim štrukljem in domačim bučnim oljem. Ob tem nam osebje hotela Leonardo priporoči in ponudi Frešerjev sauvignon, suhi, letnik 2013, iz bistriškega vinorodnega okoliša Ritoznoj, s katerim se okusi čudovito prepletejo. Na koncu seveda ne gre brez sladice. Tokrat je to lahka tiramisu tortica s sadjem in domačim kavnim parfaitom na orehovem griljažu, poleg katere se odlično poda Fabijanov polsladki muškat otonel, letnik 2013, iz Jakobskega Dola.
Po tem, kar ponuja kuhinja, se ne čudimo, da se gostje v Leonarda vračajo znova in znova. Sploh pa so se njihovi stalni gostje že navadili na sobotne plese in tematske večere. »Še posebno pester je december, vedno pa imamo tudi silvestrovanje, novoletni in valentinov ples, pustno rajanje, praznujemo tudi dan žena in seveda martinovo,« povesta Vida in Mojca. Na slednjo so v hotelu še posebno ponosni, saj je poleg glasbe našla čas tudi za študij in je diplomirana organizatorka turizma. Sicer imajo poleg à la carte ponudbe vsak dan tudi po pet malic in tri kosila, ob vikendih pa celo pet. Med gosti je še zlasti priljubljena njihova domača sladica leonardo. »Saj ni nič posebnega,« sta skromni Mojca in Vida. »To so vroče borovnice, ki so skupaj z domačo vaniljevo kremo in sladoledom zavite v palačinkino testo,« opišeta priljubljeno jed sogovornici. In pripomnita, da zadnje čase gostje hvalijo tudi šefov izbor – tris, sladico, sestavljeno iz sezonskih sestavin, vročega sadja in zavitka.
Dobro je vedeti Hotel Leonardo urnik: Od 7. do 22., ob sobotah od 7.00 do 1.00. sedeži: 140 v restavraciji, 70 na vrtu. degustacijski meni: 24 evrov (brez vin). vinska klet: 26 vinskih etiket iz vse Slovenije, sortno polsladko vino iz domačega vinograda in 7 izbranih slovenskih penin. kreditne kartice: Vse. |