Ljudje po svetu se radi opredeljujejo, nekateri javno in na glas, drugi raje intimno, sami pri sebi. Slovenci smo se izkazali ob nedavnih političnih dilemah, ko smo se po tiho in na glas, v smeri in barvi opredeljevali kar počez in nato po tiho ali pa na glas zamerili vsem, ki so bili nasprotnega mnenja. Tudi pri pivu ne moremo drugače. Tudi tu imamo zagrizene pivoljubce na eni strani in borce proti pivu na drugi.
Večna dilema
Najprej rešimo dilemo, ali je pivce res (dobro) za živce? Verjetno je. Seveda bi o tem lahko največ povedali zdravniki, ki se spoznajo na živce, drugi pa se moramo zanesti na dostopno literaturo in zdravo logiko. V pivu je ravno prav alkohola, da se človek najprej čisto rahlo omami in si tako sprosti napete živce. Pred desetletji, ko farmacevtska industrija še ni bila tako vsemogočna, je marsikateri zdravnik predpisal, seveda ne na recept, kozarec piva kot zdravilo proti nespečnosti. Ker je bilo že takrat cenejše od zdravil, so se te terapije ljudje radi držali, posebno ženske, ki so lahko brez moralnih zadržkov zvečer spile vrček ali dva. Malce alkohola in pomirjujoč učinek hmelja sta pripomogla k trdnemu spancu.
Toda to je seveda samo prvi pogled na alkohol v pivu. Že pokojni dr. Rugelj se s starimi nasveti gotovo ne bi strinjal in bi vehementno razložil, da se človek lahko sprosti tudi drugače, recimo s tem, da teče v Tivoli in nazaj, vzame v roko dobro knjigo, in če hoče nekaj spiti, je to lahko skodelica kamiličnega čaja. Zdravo, a precej manj zabavno.
Pivo namesto vode
Med alkoholnimi pijačami ima pivo to srečo (ali pa nesrečo), da je v steklenici pet odstotkov čistega alkohola (volumenska stopnja mora biti napisana na etiketi), okoli dva odstotka trdih delcev in okoli 93 odstotkov prekuhane vode. Tudi ta podatek je pomemben. Današnja Evropa, kljub krizi, še ni v tako velikih higienskih težavah, da bi bila voda oporečna, globlje v zgodovini pa so se bolezni, kot sta tifus in morda tudi kuga, širile predvsem z onesnaženo vodo. Žal je v tistih časih malokomu padlo na pamet, da bi jo prekuhal, zato pa je bila prekuhana voda v pivu vredna zlata.
Večina ljudi je danes nenehno v skrbeh, da bodo dehidrirali, in najbolj preplašeni so vseskozi opremljeni s stekleničko kupljene vode, bolj ekološko ozaveščeni pa hodijo okrog z domačo vodo iz pipe, natočeno v bidon, ki je postal že pravi modni dodatek. Zaradi izsušene kože, okvarjenih ledvic, vrtoglavic in drugih tegob, ki bi se pojavile, če bi bili kakšne četrt ure brez pijače, hodijo s steklenicami v kino in gledališče, na zagovore diplomskih nalog, najbolj zagrizeni v družbi s stekleničko stopijo tudi pred oltar. Vse to je normalno in zato ni razloga, da bi se človek odrekel 93 odstotkom okusne vode, ki je del primerno ohlajenega piva.
Če pogledamo preostanek, ugotovimo, da tista dva odstotka skrivata pravo zakladnico snovi, ki samo koristijo telesu. Pozitivno vplivajo tako na moške kot ženske (otroci obeh spolov so izvzeti), hkrati pa so raziskave pokazale, da je narava tudi tu nekoliko muhasta, saj enim in drugim ne koristijo iste stvari za isti namen.
Dober za zdravje ...
Britanski znanstveniki so ugotovili, da moškim, predvsem tistim v srednjih letih, obisk pivnice, pogovor s prijatelji, igranje družabnih iger in vrček ali dva piva pomagajo ohranjati gibčnost možganov. Hkrati pa so dognali, da ženske pri tej terapiji odnesejo manj. Polifenoli v pijači (spet vrček ali dva na dan) lahko moške enake starosti obvarujejo pred srčno kapjo in drugimi koronarnimi boleznimi, a tu so v ospredju verjetno zato, ker so bolj rizična skupina. Kljub temu starost pri pitju piva ni tako zelo pomembna, saj to učinkuje tudi vnaprej, preventivno. Ker pivo ni donat, se njegova zdravilna moč ne neha že pri dveh zdravilnih učinkih. Med varjenjem se iz hmelja izloča polifenol ksantohumol, ki nadvse neugodno vpliva na razvoj tumorjev in rakastih obolenj na prebavnem traktu in uspešno zavira tudi nastanek raka na debelem črevesju. Dobro je za oči (ne v smislu dvojnega vida), saj preprečuje nastajanje nadležne sive mrene, pivoborci pa bodo težko verjeli, da je dobro tudi za možgane. Znanstveniki so odkrili, da pivopivci redkeje zbolijo za alzheimerjevo boleznijo.
Pojdimo naprej. Sestavine v napitku, vitamini iz skupine B, na primer, zavirajo nastajanje slabega LDL-holesterola in spodbujajo nastajanje dobrega HDL, hkrati pa so dobri še za kup drugih stvari. Srečal sem ljudi, ki so verjeli, da znoj, ki ga izločimo po popitem pivu, zaradi vitamina B uspešno odganja komarje. To ni znanstvena ugotovitev, ampak le ljudski glas, če pa je mogoče odgnati kakšnega nadležnega komarja, je treba paziti pri pretiravanju, da ne odženeš vse pivske družbe.
... še boljši za lepoto
Povedati je treba, da napitek dela resno konkurenco kozmetični industriji. Ženske bodo raje segale po njem zato, ker polifenoli iz hmelja zavirajo nastajanje encima, ki guba in stara kožo, in zadovoljne bodo, ker spodbuja nastajanje hormona androstenediona, ki jim uspešno odmika obdobje mene. Za ženske je pomembno še dejstvo, da pivo zanesljivo ne redi. Češki raziskovalci so odkrili, da ob vrčku ali dveh na dan v primerjavi z moškimi utegnejo celo malo shujšati. Verjetno bo to držalo, le v pitje se je treba podati s prepričanjem, da z decilitrom povprečnega piva telesu dodamo samo 143 kJ, kar je prava malenkost proti pomarančnemu ali korenčkovemu soku, ki imata ob isti količini 8 kJ več. Sladki sadni sokovi odložijo v telo že 235 kJ, najredilnejši pa je kozarec mleka z 269 kJ.
Resnica je tudi, da pri pivu največ energije zagotavlja alkohol, zato se vsi znanstveniki in raziskovalci z različnih univerz in inštitutov Evrope, ki so se resno in zelo resno ukvarjali s to pijačo, strinjajo, da je pivo za moške zdravilno samo do dveh steklenic na dan, ženskam, morda zato, ker imajo statistično daljšo življenjsko dobo in ne potrebujejo toliko zdravilnih pripomočkov, pa priporočajo le pol omenjene količine.
