Z ocvrto liziko iz kozic in ingverjevo omako je Cristian Avenanti takoj pokazal, da bi rada njegova restavracija v butičnem hotelu sredi Brd igrala v visoki kulinarični ligi. Sommelierka pa nas je pozdravila s suho penino Silveri družine Gašparin, ki ima svoje trte, kajpak, tudi v Brdih. Sicer smo že ob pogledu v klet lahko opazili, da odlično sodelujejo prav s sosedoma na Ceglem – Alešem Kristančičem in Marjanom Simčičem. Prav zato so nam pri kosilu postregli s Simčičevo opoko chardonnay letnik 2008 in modrim pinotom letnik 2005 iz kleti Movia. Ob pozdravu so prinesli še košarico sveže pečenega kruha in grisinov – zlasti ti se ne bi sramovali nastopati niti v najprestižnejših svetovnih restavracijah.
In kaj smo jedli?
Za začetek krožnik, ki ga je kuhar poimenoval malica iz starih časov: kruh in paradižnik, zamrznjena zelena, rdeče kozice ter omaka iz paradižnika in koriandra z zlatimi lističi.
Potem je prišla igra: školjka iz napihanega testa za pašto s polenovko (na trnek ujeto v Islandiji, v Brdih pa pripravljeno klasično: kuhano v mleku in tolčeno), ki jo je spremljala krema iz sladke čebule.
Odlični so bili klobučki po maminem receptu, ki ga kuhar noče izdati: testenine so bile narejene ročno, polnjene so bile s telečjim mesom in položene v kopunovo juho.
Za glavno jed, h kateri so odprli modri pinot, so postregli z odojkom, kuhanim počasi na nizki temperaturi, z zeljem in s cvetačnim narastkom.
Tudi za konec se je kuhar potrudil, da je bila sladica malce drugačna: hrustljavi narastek je bil iz korenja, lešnikov in grenivke, zraven pa ingverjev sladoled.
Butični hotel – butična kuhinja
Gredič so odprli pred božičem in zato je razumljivo, da še ni vse na svojem mestu, se pa močno trudijo, da bi bilo. Do takrat, ko bodo tja – verjetno bolj množično – začeli hoditi tudi slovenski turisti, pa bodo v restavraciji vsekakor morali poskrbeti, da bodo v strežbi govorili tudi slovensko.
| Dobro je vedeti |
Gredič Avenanti |
