Boljše kulise bi si Oaza le težko želela, saj stoji na ribniku v Mlajtincih, le streljaj iz turistično veliko bolj znanih Moravskih Toplic. A ko mojster iz Leskovca, kjer so doma najbolj znani mojstri roštilja, zakuri, vonj po jedeh z žara prijetno požgečka v nosnicah marsikaterega turista, zato je v Oazi živahno tudi pozimi. Pohvaliti velja moderen, prijetno urejen ambient, ko smo prebirali jedilni list, se sicer nismo počutili prav nič prekmursko, saj ponujajo ribje jedi in meso na žaru, tako da se je mesojedi del omizja zadovoljno zapičil v meso iz Argentine, drugi del mize, ki je preverjal vinsko ponudbo, pa je ob natakarjevem naštevanju, česa vse z vinske karte nimajo, ostal z dvignjenimi obrvmi. Dvignjene so ostale tudi ob tem, ko je mladi par pri sosednji mizi k ribji plošči naročil sladki refošk in pri njem vztrajal vse do konca obeda.
 |
vrsta ponudbe: gostilna
|
Začeli smo s popečenimi jurčki in popečenim mladim sirom ter takoj ugotovili, da v Oazi ljubijo rukolo. Stran z njo! Zaradi okusa je krožnika ne potrebujeta (k siru bi šel denimo veliko bolje popečeni belgijski radič). Modri pinot s kmetije Talaber družine Vöröš je na nosu obljubljal veliko, arome borovnice in robide so se prepletale z vonjavami gozda in praproti, v ustih pa mu je nekoliko zmanjkalo elegance in uglajenosti. Ker v Oazi slovijo po mesu, smo naročili ponev oaza, v kateri smo dobili svinjske medaljone v gorčični omaki, biftek v poprovi omaki, zelenjavo, ki se je kuhala vsaka posebej, in pečen krompir. Na drugo stran mize je priromal argentinski biftek in požel ovacije za zmagovalni krožnik. Tristogramski kos mesa je bil pravilno pečen, ravno tako kot smo naročili, ravno prav uležan, v ustih pa nadvse polnega okusa. Natakar je k njemu priporočil argentinski malbec. Vino je na nos prineslo arome prezrele robide, čokolade, kakava, usnja, lesa..., v ustih pa je bilo mehko, polno vanilje, črnega popra, suhe slive. Kljub višjemu alkoholu (14,5 odstotka) je vino uglajeno, ker ima ogromno telo. Malbec se je odlično ujel s poprom iz ponve, k svinjini v gorčični omaki pa smo poskusili Simčičev cabernet sauvignon: presenetljivo uglajeno vino za letnik 2013, tanini so v ustih prepoznavni, a zreli. Na nosu smo poleg sadnih arom začutili herbalnost.
Čeprav smo bili prepričani, da za sladice res ne bo več prostora, nas je ledeni veter s svojo sočnostjo prepričal, da na krožniku ni ostalo niti mrvice biskvita, vaniljeve kreme, kivija, banane, maline in smetane. Tudi lahka in zračna panakota z gozdnimi sadeži nas je zapeljevala do zadnjega grižljaja, vino pa nekoliko manj: Talaber rumeni muškat, sicer prijetno poletno vino, je ob ledenem vetru ostal v ozadju.
V hiši steakov je vsak kos mesa zgodba zase. Res škoda, da je vinska ponudba tako skromna, saj je domače hišno vino in zgolj nekaj etiket premalo za ubrano spremljavo krožnikov.
Dobro je vedeti Gostišče Oaza |
