Gostišče Grič, Šentjošt nad Horjulom

Da bo kuhar, je Luka Košir vedel od mladih nog. Zastavil si je visoke cilje, zato je bil v uku tudi pri Janezu Bratovžu, danes pa stopa po samostojni poti in v družinski gostilni oziroma brunarici, s katero so njegovi starši vse skupaj začeli, ko so stregli odojka in klobase, na Šentjoštu nad Horjulom sega po zvezdah. Prepriča s svojevrstno življenjsko filozofijo, vpeto v naravo, ki jo kreativno in avantgardno preliva na krožnik. Vsaka jed je zgodba zase, v vsakem okusu je nešteto malenkosti, o katerih 30-letni chef nenehno razmišlja. Očara s skladnimi okusi in umetniškim vtisom, ki jo pusti prezentacija jedi, a skromno pove, da v kuhinji ni neke hude filozofije in kompliciranja, veliko bolje se obnesejo prvinske stvari. Zato kislico nabere na travniku, zelišča na domačem vrtu, po sir gre na sosednjo kmetijo, jagenjčka prekadi s senom, borove iglice macerira, da iz njih iztisne borovo olje, sojina oziroma fižolova omaka, miso in kimči so nekaj povsem domačega v njegovi kuhinji... Je eden redkih, ki prideluje brezov sirup, sicer pa se nikar ne čudite, če bo s sesalnikom polovil domače mravljice in vam jih na mizo prinesel v oljčnem olju. Nenehno stika po naravi, iz katere cedi arome in okuse, njegov najnovejši podvig pa je kmetija pri Katret z 80 racami. Naredil jim je bazene in zasadil 150 grmičkov, saj hoče, da imajo srečno življenje. Surovina, iz katere ustvarja, zanj namreč ni nekaj samoumevnega, do živali pa ima še posebno spoštljiv odnos. Pravi namreč, da je treba porabiti prav vse njene dele. In čisto vse, kar naravi vzame, ji tudi vrne.

Pozdrav iz kuhinje, kozji zoreni sir s kmetije Orešnik in domača marmelada iz kutin, zraven pa še topel konopljin kruh iz ponve, je nakazal, da se nam obeta prav posebna kulinarična prigoda. Arome, ki jih je prinesla jadranska sardela s citrusi, bukovim listjem in kislico, smo našli tudi v renskem rizlingu Matjaža Frešerja, 2011. Mineralen in petrolejski, s prepoznavno, a prijetno kislino. Kremozni parfait je razkril bogastvo okusa gosjih jeter, ribezova strjenka je dodala svežino, kakijeva krema pa nežno sladkobo. Vrhunski preplet okusov je kot sapica v kozarcu z aromami rumenega sadja, agrumi in suhega cvetja podkrepila pinela s posestva Ferjančič, letnik 2014. Prijetna kislina je oprala usta po gosjih jetrih in nas pripravila na naslednji grižljaj: račje jajce, divji šparglji, slanina, pepel iz sena in prekajena skuta s cvetovi kitajskega zelja. Sofisticiran krožnik! Vsak okus zase je poudaril svojo aromo, vse skupaj je bilo povezano v harmonično celoto. S fižolovim fermentom karameliziran jadranski ligenj se je krasno ujel s sladkobo pireja iz rumenega korenja, ki so ga karamelizirali s pivom. Debelo pa smo pogledali, ko nam je Lukova sestra Lucija na mizo prinesla še mravlje v oljčnem olju. Ker okusojedci nimamo predsodkov, smo jih nesli v usta: lignju in pireju so dodale prijetno kislino, macerirana malvazija, 2011, ki sta jo pridelala Emil in Ken Tavčar, pa se je s terciarnimi aromami, aromami zrelega sadja in tobaka, belega popra in žajblja ujela s karameliziranim lignjem.

Srnjak s prekmurskimi mavrahi in šitakami, ki jih gojijo sami, je bil pravi gozdni krožnik: meso je bilo sočno in voljno, poper z Madagaskarja je dodal simpatično aromatiko in ostrino, zavohali in okusili smo borovo olje, gobe so prinesle zemeljske note, gozd pa nas je čakal tudi v kozarcu, kamor so nam natočili modri pinot, 2012, s kmetije Šumenjak. Odličen modri pinot, ki se je lepo prilegel k srnjaku, bo čez kakšno leto še boljši.

Parada vrhunskih krožnikov se je končala s citrusovo pito s praženimi orehi na domačem maslu: ravnotežje v okusu, kremoznosti in hrustljavosti.

Luka Košir s pomočjo staršev in treh sester v brunarici piše posebno kulinarično poglavje, ki se ga ne bi sramovala nobena metropola. Priporočamo vsem, ki se poigravajo z okusi in uživajo v umetniški prezentaciji hrane!

Vrsta ponudbe: gostilna
hrana, vino	10
postrežba	8
cena/kakovost	10
vtis skupaj	9,3