Gostilna Ribič, Seča

Dan je bil kot nalašč za dobro kosilo: vijugasta cesta tik ob morju je bila polna sprehajalcev in kolesarjev, parkirišče ravno prav polno, razgled s terase fantastičen, kljub temu pa smo od paradnega konja, ki je dolga leta slovel kot eden najbolj legendarnih na Obali, pričakovali nekoliko več. Gostilna s tako tradicijo in morjem tik pred nosom si nihanja v kakovosti, kot smo ga doživeli ob našem obisku, ne bi smela privoščiti.

Na kozarec imajo samo malvazijo in refošk, zato smo naročili sivi pinot, 2015, s posestva Tilia. Prevladuje lepa aromatika (hruška, limonina lupina, jabolko, rumena sliva), zaradi katere se 13,5 odstotka alkohola sploh ne čuti. Začutili pa smo cvetno-sadne note in mineralnost. Prijetno, harmonično, zaokroženo vino z dolgim pookusom je pustilo v ustih prijetno sled grenivke in dopadljivo svežino. V zadnjem času so nam gostinci že večkrat priporočili to vino in vsakič je z izjemno lahkoto steklo po grlu. Odlikujeta ga lepa svežina in dovolj veliko telo, da z lahkoto nosi alkohol.

Še več ocen restavracij in gostiln najdete na našem portalu Gostilne Gostilne si lahko tudi naložite na svoj pametni telefon, aplikacijo najdete v App Store ali na Google Play.

Za pozdrav so iz kuhinje poslali okusne sardele na šavor, da smo si potešili prvo lakoto. Nekdaj je ta jed z ribiči potovala na večdnevni lov, včasih so ji rekli jed za reveže, danes pa jo cenijo sladokusci.

V trisu hladnih predjedi nas je najbolj navdušila hobotnica v solati. Mojstrsko skuhana, mehka in voljna, ravno prav začinjena z ne preveč kislim paradižnikom je poskrbela za ugodje v ustih. Tudi mazljivemu bakalarju ni bilo kaj očitati, malenkost se nam je zdel premasten, a v kombinaciji s polento je ta občutek izginil. Kozice na žaru so postregli s svežo naribano bučko in kaviarjem iz balzamičnega kisa. Čeprav smo se med kosilom čudili vedno enaki dekoraciji z redukcijo balzamičnega kisa, nas je kaviar, skuhan v oljčnem olju, prijetno presenetil.

Brancinov karpačo bi bil odličen, če bi imeli na mizi res dobro herbalno oljčno olje, solni cvet in mlinček, da bi si na debelo zmleli poper. A tako sol kot mlinček za poper sta bila takrat zasedena pri drugi mizi! K sreči sta razpoloženje popravljala prijazni natakar Dejan in Tilijin sivi pinot, ki se je izkazal za univerzalnega vinskega spremljevalca.

Bavete s trisom rakov so pripravili z jastogovim repom, škampi in gamberi. Testenina je bila lepo skuhana, raki so dali lep okus, a vse skupaj je bilo preslano, tako da smo jed pustili. Nič bolje ni bilo z domačim njokom, napolnjenim s tartufi, v omaki z istrskim pršutom. Njoki so drobni cmočki, mi pa smo na krožnik dobili dva velika žepka v smetanovi omaki, ki sta se lepila in tudi oblike nista imela najlepše. Okus testa je bil dober, tudi pršut je bil lepe arome in okusa, pocasta gmota pa nas ni prepričala.

Tudi ribja juha s školjkami, hobotnico, koščki ribe in zelenjavo je bila preslana. Nič bolje se niso odrezale kozice na žaru – preslane, zato smo jih pustili.

Končali smo s puhasto čokoladno jaffa torto, ki nam je pregnala okus po soli, kljub temu pa nas je še ves večer žejalo.