OKUSOJEDCI

Gostilna Repovž, Šentjanž

Objavljeno 21. november 2015 15.30 | Posodobljeno 21. november 2015 15.30 | Piše: Okusojedci

Za dobre duše in radovedne želodce kulinarično zgodbo podpirajo s pridelki z lastne ekološke kmetije.

Kosilo pri Repovževih bi se lahko razvleklo tudi na dva dni, saj so družinsko gostilno nadgradili v presenečenj polno kulinarično postojanko. Prav nič se nam ni mudilo nazaj v Ljubljano, raje smo stikali v njihovi trgovinici med ličnimi zavojčki z doma pridelano moko, kašo, zdrobom, sokovi in drugimi izdelki, iz kuhinje izvabili Meto Repovž, da nam je povedala recept za pregrešno dobre pirine pogačice, ki so s kozarcem vina odličen prigrizek, z mladim Gregorjem, sicer sommelierom tretje stopnje, pa modrovali o modri frankinji in se čudili, kakšnega jokerja vse bo še potegnil iz vinske kleti. S prvim, ki nosi ime mladega vinogradnika Davida Kozinca iz Dolnjih Impolj, nam je odprl apetit. Joker je sicer prva penina, ki jo je pridelal Kozinc, nežna, s citrusnimi in sadnimi notami zelo aperitivna. Pozdrav iz kuhinje je bil domiseln: rdečo peso so marinirali v domačem jabolčnem soku (da ne bomo prevečkrat ponavljali: pri Repovževih je čisto vse domače, kar vržejo v lonec, pridelajo sami, sicer pa sodelujejo z lokalnimi dobavitelji), zraven pa dodali albuminsko skuto s kozjim sirom, koromač, čičerkino pasto in olje oljne ogrščice z mokronoške kmetije Berce. Dolenjska mal'ca na leseni dilci, na katero so naložili salamo iz slavne sevniške salamijade, čatni rdeče čebule, strjenko iz šunke krškopoljca, tlačenko, špeh, suhe klobase, sire, zajčjo pašteto in marmelado iz modre frankinje pa še kaj bi se našlo, ne bi bila dolenjska, če je ne bi kronali z ženofom – dolenjsko gorčico, ki jo naredijo tako, da gorčična semena namakajo v moštu, nato pa jih zmeljejo. Zraven je Gregor postregel Lavrenčičevo burjo, in sicer zelen, 2013, ki je s svojo bogatostjo in svežino lepo pospremil močne okuse na deski.

image

vrsta ponudbe: gostilna

  • hrana, vino: 9
  • postrežba: 9
  • cena/kakovost:  10
  • vtis skupaj: 9,3 

Ob tem se je razvnela razprava dveh vrhunskih sommelierov, zakaj zelen in zakaj ne denimo chardonnay: starejši bi izbral vino večjega telesa in maslenih not, medtem ko je mlajši vztrajal, da zelen daje jedi potrebno svežino, ker je bila dolenjska mal'ca precej mastna. Odlično čemaževo juho, ki so jo obogatili s krompirjem in smetano, je pospremil sauvignon, 2009, vrhunskega vinarja Otmarja Šturma. Na nos je prinesel čudovite arome, zelene tone juhe pa v ustih nadgradil s sadnimi aromami, medtem ko je visoka, a prijetna kislina lepo oprala usta.

Po madžarskem jezeru To je vinar Otto Velich iz avstrijskega Apetlona poimenoval mešanico chardonnayja, sauvignona in laškega rizlinga. Ko je na mizo prišla pirina rižota z blitvo in porom, smo vedeli, da bo parčkanje vina in hrane prav posebna zgodba: na rižoto so namreč položili tako nežnega jesetra (vakuum je še poudaril njegov naravni okus), da si je zaslužil vinsko jezersko pravljico. Krožnik s kuncem, krompirjevimi svaljki, korenčkovim pirejem in ragujem je bil tako sočen in konec koncev tako močno oranžen, da je Gregor v kozarec nalil čudovito oranžno vino: Paraschos, ribolla gialla, 2009. Kunec je bil vrhunsko pečen, hrustljava skorjica je zadržala vso sočnost mesa.

Vrbjanka, ki jo prideluje družina Šuklje iz Metlike, nas je očarala – k modri frankinji so postregli ocvrtega žrebička na kremi iz zelene in hruške –, vino je na nos prineslo arome prezrele borovnice, nežne robide, temno rdeče češnje in belega popra, po požirku pa pustilo dolg pookus. Svinjski file v ovoju iz jurčkov z zelenjavo in korenčkovim kipnikom nas je spet vrgel na hrbet, kipnik je namreč božansko dišal po maslu in se topil v ustih, na ugriz čvrsta zelenjava je bila nasprotje nežnega korenčkovega pireja, meso pa sočno, polnega okusa. Zraven smo pili Jeleničevo modro frankinjo, 2007, mehko, idealno vino za vse, ki ne marajo taninov. Ko smo že skoraj povsem omagali, je na mizo prišla še čokoladna tortica s črnim ribezom, pirinim piškotom z belo čokolado, malinami in čokoladnimi drobtinami.

Repovž, za dobre duše in radovedne želodce, kot so zapisali na vhodu, nas je prijetno presenetil: ker svojo zgodbo podpirajo s pridelki z lastne ekološke kmetije, ker kujejo v nebo le prvovrstne sestavine in brez dlake na jeziku pohvalijo lokalnega dobavitelja. Še posebno izpostavljamo znanje in trud Gregorja Repovža pri izboru vinske spremljave oziroma parčkanju hrane in vina. Toplo priporočamo! 

Dobro je vedeti

  • Gostilna Repovž
  • Jože Repovž
  • Šentjanž 14, 8297 Šentjanž
  • Tel.: 07 818 56 61
  • Splet: www.gostilna-repovz.si
  • urnik: Ponedeljek in torek zaprto, od srede do sobote v kuhinji delajo od 11. do 21. ure, v nedeljo do 18. ure.
  • degustacijski meni: Za radovedne 23 evrov, kraljevski pethodni meni 28 evrov, degustacija treh vin s prigrizkom pet evrov.
  • vinska klet: 140 etiket.
Deli s prijatelji