Gostilna pri lipi, Muta

Gostilničarka iz hiše, ki je zmagala na našem glasovanju za najboljšo slovensko gostilno po izboru bralcev (ti so poudarjali ne le kakovost, ampak tudi obilne porcije, prijaznost in gostoljubnost ...), nas je pričakala s koprivo, namočeno v sadjevec: »Da spoznate koroško ostrino!« se je nasmejala. Gostoljubje diha iz vsake skrbno izbrane skodelice, iz pohištva, skrbno izbranega, pa seveda iz sestavin, tudi ekoloških. Gostilna je pravzaprav pravi turistični produkt s skrbnim izborom tistega, kar se je v teh krajih od nekdaj jedlo, s starimi recepti in z avtohtono hrano. Vse to je razumljivo: Helena je po izobrazbi likovnica, njena mama ima ekološko kmetijo, pa tudi sicer gledajo, da za gostilno kupujejo le pridelke, ki so zrasli čim bliže Mute.

Torej smo naredili potovanje po koroških dobrotah.

Najprej kibelflajš (svinjina iz masti) z jabolčnim hrenom. Svinjsko stegno, vratovino in ribo dimijo na hruškovem lesu, oster hren pa omilijo tako, da ga ponudijo z naribanim jabolkom.

Na naslednjem krožniku je bila skuta po koroško: skuto zmešajo s kislo smetano, dodajo sol, rdečo papriko in kumino ter postrežejo s čebulo in bučnim oljem.

Znamenite mežerle so ponudili z mrzlim krompirjem. Za mežerle skuhajo drobovino, jo zmeljejo in zmešajo s kruhom ter začimbami: majaronom, materino dušico ..., oblikujejo cmoke in jih zavijejo v svinjsko mrežico ter popečejo. Mrzli krompir je pravzaprav krompirjeva solata: okisana, z dodanim bučnim oljem in s čebulo ter popečenimi bučnimi semeni.

Nekoč je bilo v tem koncu Slovenije več ribnikov, v katerih so gojili predvsem postrvi, zato med koroške dobrote uvrščajo tudi postrv v koruzni moki, za dodatek pa je bila ajdova kaša z zelenjavo.

Če je bila prva glavna jed ribja, je druga divjačinska. Jelenovo stegno, popečeno na žaru, z omako iz hruške, jabolka, korena in začimb, je bilo na krožniku s kruhovimi cmoki ter na žaru pečeno, prerezano in izdobleno hruško, ki so jo napolnili z brusnicami.

Sladka koroška dobrota so bili ajdovi štruklji z orehovim nadevom in borovnicami, za spremljavo pa je bil domač vaniljev sladoled z bučnim oljem in prepraženimi bučnimi semeni.

In kakšna vina priporočajo pri degustaciji? K predjedi koroški mošt iz visokodebelnih starih sort jablan, na primer bobova, mošancev, krivopeclja, ki ga zadnja leta uspešno propagirajo koroški sadjarji. K mežerlom cabernet sauvignon de adami letnik 2007 iz kleti Zaloščan. K postrvi Šumenjakov chardonnay letnik 2009. K jelenu traminec letnik 2011 iz prestižne linije ciconia iz kleti Radgonske gorice. K ajdovim štrukljem pa so ponudili izbor sladkega sivega pinota.