Osem generacij se je zamenjalo v 200 letih, odkar gostilna Lakner ob topli krušni peči ali v senci mogočnih kostanjev pogrinja mize. Senca na vrtu letos morda ne bo tako zelo globoka, saj so zaradi žleda morali drevesa precej oskubsti, v peči pa so ob našem obisku pokljala polena. Jedilni list je napisan na stenah, da vam ni treba preveč stegovati vratov, pa natakar prisede k vam in debata o hrani se začne. Postrežba je neformalna, a nadvse prijazna, mlada ekipa, ki streže, iz rokava strese tudi recepte. Začeli smo s kremno juho iz rdečega zelja z mlinci in jo poplaknili z modro frankinjo s kmetije Dolc iz vasi Drašiči. Aroma prezrele češnje in višnje, ki smo jo našli v juhi, se je ponovila v kozarcu mehkega, spoštovanja vrednega vina. Tudi jezik in jetrca iz krušne peči so se odlično ujeli z modro frankinjo. Preprost krožnik, brez prevelikega filozofiranja, je prinesel okuse babičine kuhinje. Goveji jezik, ki ga najprej pretolčejo, nato štiri ure kuhajo v zelenjavni osnovi, potem pa počiva v slanici, dokler ga ne popečejo, je bil izvrsten, svežino pa mu je dal sveže nariban hren. Jetrca na svinjski masti s čebulo in slanino so nekoliko drugačna od praženih, kot smo jih vajeni. Z domačim kruhom s tako hrustljavo skorjo, da smo prosili za recept, je bil krožnik do čistega pomazan. Za polentin burger gredo po koruzni zdrob na kmetijo Pr' Žulc, skuhajo ga v mleku in smetani, burger pa popestrijo s čemaževim pestom in kremo iz bučk ter posadijo na sladkasto paradižnikovo omako. Burger se nam je zdel sicer kremast, a nič posebnega, dokler ga nismo poskusili skupaj s paradižnikovo omako.
 |
|
Peč je vse bolj grela in čas je bil za glavno jed: svinjska pečenka iz krušne peči in krompir, ta je na Gorenjskem tenstan, ne pražen, pri Laknerju se spogleduje tudi s svinjsko mastjo, ocvirki in zaseko. Pečenka, ki se je kopala v omaki, je bila nežna, da se je topila v ustih, a dovolj konkretna. Na našo željo so v kuhinji poiskali kos, ki se ga je držalo malce več maščobe. V kozarec so nam natočili rebulo Valterja Sirka, 2012, da je z višjo kislino pomagala pri razgradnji maščobe oziroma očistila jezik. Arome mandeljnov, grenivke in predvsem rumenega jabolka so se odlično ujele z mesom. Tudi račje prsi so se gnetle v krušni peči, le da so hrustljavo zapečeno kožo dobile najprej v ponvi, šele nato so šle v peč, posteljico pa jim pri Laknerju naredijo iz borovnic s teranovim likerjem in maslom, zraven pa postrežejo polento. Prsi so bile še roza, saj smo prosili, naj jih ne prepečejo. Zraven smo spet pili Dolčevo modro frankinjo, ki je bila za nas presenečenje dneva. Res je v zadnjem času v modi predvsem modri pinot, a skrajni čas, da modra frankinja pride iz anonimnosti: Dolčeva ima zaznavne tanine, a ne premočnih, in veliko sadnosti.
Štrudelj je sicer res dokazal, da ima več vsebine kot večina komadov z lestvice popularnih, kot so zapisali na Laknerjevi spletni strani, a nas ni ravno prepričal. Kljub temu je bilo slovo sladko in obisk priporočamo vsem, ki bi radi podoživeli pristne okuse babičine kuhinje. Glede na razprodano jedilnico je Andrej Murko z mlado ekipo, ki domače jedi pripravlja s ščepcem sodobnosti, a se ne brani svinjske masti, ocvirkov, smetane, masla..., očitno na pravi poti. Le še vinsko klet napolnijo.
Dobro je vedeti:
- Gostilna Lakner
- Andrej Murko
- Gostilna Andrej, d. o. o.
- Cesta na Brdo 33, 4000 Kranj
- Tel.: 040 808 020
- urnik: Od torka do sobote od 11. do 23. ure, ob nedeljah od 11. do 20. ure. Ob ponedeljkih zaprto.
- vinska klet: Etikete preštejejo na prste obeh rok.
