Jožef Žabar si bo vsak čas naložil že sedmi križ, a se še vedno suče po kuhinji kot mladenič, čeprav je v planinskem domu nad Novo Gorico pustil svojo mladost. Od takrat, ko ga je vzel v najem in v njem odprl gostilno Kekec, je minilo že 39 let. Razgledna točka, s katere se v lepem vremenu vidi vse do morja, ni postala le romarska pot domačinov, saj na znamenite Kekčeve palačinke prihajajo gostje od vsepovsod. In palačink jim nikoli ne zmanjka, »smo kot krofi na Trojanah«, se smeji Jožef. Z ženo Anamarijo sta bogate izkušnje prenesla na otroke in danes so vsi trije sinovi tako ali drugače vpeti v gostinstvo. Danijel na Kekcu, Boštjan v njihovi družinski restavraciji Primula v dolini, Matej pa na vinogradniški kmetiji strica Radivoja Lisjaka v Vipavski dolini. Zato je Lisjak razumljivo hišni vinar tudi na Kekcu.
Začeli smo z Lisjakovo penino, ki je na nos prinesla prijetne arome rumenega sadja in cvetja. Prijetna penina, ki bo predvsem poleti na njihovi terasi v senci dreves lahkotno tekla po grlu, nam je odprla apetit. Tatarski biftek je bil ravno prav začinjen in ravno prav pikanten – tatarec, kot se šika, iz izvrstnega kosa mesa z odlično odmerjenimi dodatki. Lisjakov beli pinot, 2014, je na nos prinesel arome belega cvetja, marelice, kamilice, v ustih pa razkril lepo razmerje mile kisline in sadnosti. Harmonično, polno in elegantno vino, sploh za letnik 2014!
Vrsta ponudbe: gostilna
|
Goveji karpačo je bil iz dobro uležanega kosa mesa, njegov poln okus se je lepo prepletel z naribanim parmezanom, zraven smo pili Lisjakovo odprto mešano belo vino. Pitno, lahkotno vino je v kozarcu prineslo sadje in pomlad, dobra kakovost za odprto vino pa je lahko vinarju v ponos. Pili smo ga tudi k jakobovim pokrovačam na žaru. Teh z maslom in drobtinami niso ubili, ampak so poudarili strukturo nežne školjke. Res okusno. V srce se nam je usedla tudi sočna telečja krača, ki je bila šolski primer dobro pečenega kosa mesa, saj se je kar topila v ustih. Ogromno jih prodajo, za sladokusce pa imajo v ponudbi tudi sveže škampe. Privoščili smo si jih na žaru in bili so prva liga. Sladkasti, sočni in izjemno okusni. Zraven smo poskusili Lisjakov sivi pinot, 2013, ki mu ni kaj očitati, le da nas je beli pinot bolj navdušil, zato smo Danijela prosili še za en kozarec.
Veliki finale so bile Kekčeve palačinke, pred katerimi se vse druge lahko skrijejo. Ko gostje sprašujejo Jožefa, kaj je njihova skrivnost, le skomigne z rameni, saj pravi, da skrivnosti ni. Pripravi se običajno testo za palačinke, speče se jih bolj debele, ko so ohlajene, pa se nanje namaže nadev kot za potico (orehi, vroče mleko, rozine, limona, vanilja, sladkor, rum). Nato jih položijo v pomaščen pekač in prelijejo s prelivom iz jajc in trdo stepene sladke smetane ter gratinirajo v pečici. Mehke palačinke, bogat nadev in za protiutež lahkoten preliv so kombinacija, ki očara. Tudi Jožef si jih privošči, največkrat s kepico sladoleda.
Kekec se ne gre finese in pompoznosti, za to imajo konec koncev Primulo, in ponosni so, da pišejo dve povsem različni kulinarični zgodbi. Kekec hoče ostati stara dobra gostilna, v kateri kraljujejo pristni domači okusi. Gostje so ji zvesti že štiri desetletja, družini Žabar pa so zvesti tudi zaposleni, v gostilni so denimo že trije dočakali upokojitev. Kekec bo osvojil vaša srca s srčnostjo, toplino in iskreno gostoljubnostjo. In seveda z nepozabnimi palačinkami!
Dobro je vedeti
- Gostilna Kekec
- Jožef Žabar, s. p.
- Kekčeva pot 4, 5000 Nova Gorica
- Tel.: +386 (05) 300 56 75
- Splet: www.primula.si/kekec
- urnik: Od srede do nedelje od 12. do 23. ure, ponedeljek in torek zaprto.
- degustacijski meni: Po dogovoru.
- vinska klet: 20 etiket.