Gospodarno v kuhinji

Kljub skrbnemu načrtovanju obrokov in racionalni rabi živil pri kuhi se tudi najboljšim včasih zgodi, da na koncu kosila ali večerje še kaj ostane v loncu. Morda zgolj toliko, da ni dovolj za še eno kosilo, morda ne želimo dvakrat zapored jesti enako ali pa jed ne prenaša dobro pogrevanja oziroma daljšega shranjevanja. Z nekaj domišljije lahko ostanke spremenimo v povsem novo kulinarično doživetje z novo preobleko. Ne samo zato, ker so težki časi in gledamo na vsak kovanec, ampak tudi zato, ker odnos do hrane pove nekaj o nas in naši inovativnosti.

O mrzlem krompirju …

Mrzel krompir je verjetno še danes pri večini precej v nemilosti, saj že dolgo kroži mit o tem, kako nezdrav da je. No, še nihče ni razložil, kako je s tem in čemu ga ni dobro jesti, resnici na ljubo pa je vsakdo že kdaj zaužil tudi mrzlega, vendar smo še vedno vsi živi, kajne. Ampak da ne bi ravno izzivali usode svojega želodčka, še bolj pa zato, ker mrzel včerajšnji krompir sploh ni okusen, je ostanke še najbolje predelati tako, da so znova toplotno obdelani in povsem preobraženi v novo slastno živilo. Eden od načinov za to so polpeti, s katerimi lahko poleg krompirja recikliramo ali porabimo še ostanke mesa, zelenjave itd. Če je še malo več volje, je ostanek krompirja idealna priložnost, da se lotite svaljkov ali cmokov. Teh navaden kuharski povprečnež verjetno ne pripravi ravno pogosto in pretirano z veseljem, zato bo kup včerajšnjega pireja najbrž dovolj dober vzgib za to, da se lotimo dela. Na koncu nam seveda vloženega truda nikoli ne bo žal. Ampak to že tako ali tako veste.

In za konec še to – morda bi kdo res rekel, da s kupčkom riža ali špagetov že ne boš veliko prihranil, vendar gre za naš odnos, koristno navado ter odgovorno ravnanje. Saj veste, trajnost ni le ločevanje odpadkov, ampak tudi racionalna raba virov, naj bo to gorivo, voda, elektrika ali hrana.

O mehkih makaronih …

Včasih se zgodi, da smo pri odmerjanju testenin že preveč lačni, da bi racionalno ocenili pravilno merico in potem ob koncu obeda v posodi ostane nesrečen kupček špagetov ali makaronov, ki jim grozi, da se sprimejo v še bolj nesrečno brezoblično gmoto. Če ostane omaka, ni tako velik problem, saj jo lahko zapakiramo v plastično posodo in zamrznemo do nadaljnjega, pri kuhanih testeninah pa je stvar malce bolj zapletena, saj jim zamrzovalnik ne bo dobro del. Tudi al dente ne bodo nikoli več, a kljub vsemu jih ni treba kar zavreči. Iz njih naslednji dan ustvarimo gratinirano specialiteto, kjer domnevna razkuhanost testenin ne bo niti najmanj opazna, saj se bodo med pečenjem v pečici osušile, po vrhu pa celo hrustljavo zapekle. Vse, kar za to čarovnijo potrebujemo, je malo okusne zelenjave, smetane in sira, parmezana ter najljubše začimbe. Seveda lahko vsakdo v pekač primeša točno tiste dodatke, ki so mu najljubši, ali tiste, ki so še na voljo v hladilniku. Boste videli, prav dobro bo!

Kupček riža

V nasprotju s testeninami pri rižu res ni treba veliko, da se ga nakuha več, kot smo predvidevali. Malce manj izkušenj ali nekaj nepazljivosti, pa imamo kaj hitro opraviti z zgodbo tipa lonček kuhaj kuhaj. Seveda se tudi tu najdejo rešitve za njegovo vnovično uporabo, in to še zelo okusne povrhu. Kako ga bomo lahko uporabili, je sicer pri rižu odvisno od tega, v kakšnem stanju je po kuhanju. Nekatere vrste se nikoli zares ne razkuhajo in so povsem primerne tudi za jedi, kjer je videz pomemben, medtem ko se včasih riž razkuha ali celo sprime v gmoto, ki za nadaljnjo uporabo potrebuje več nege. A vendarle še ni vse izgubljeno – nastanejo lahko najboljši riževi narastki pa tudi za zgostitev enolončnice se odlično obnese. Če ima ostanek riža še pravo obliko in strukturo, potem iz njega nemudoma pripravimo solato. Nekaj majoneze ali smetane, češnjevega paradižnika in drobno nasekljane paprike, mogoče košček narezane šunke ali sira in začimbe! Taka solata je še precej boljša takrat, ko malo odleži v hladilniku. Seveda se riž da znova tudi pogreti, le način mora biti pravi – v voku ali veliki ponvi na oljčnem olju prepražimo mešano zelenjavo in poljubne dodatke (npr. šampinjone, slanino), na koncu dodamo še ostanke riža in popečemo na visokem ognju. Ne mešamo preveč, le zvračamo ponev sem in tja, tako da se vse dobro poveže.

Piščanec kot žaganje

Pečen piščanec ima to zoprno lastnost, da se prav nič okusno ne pogreje, ampak meso ob ponovnem gretju največkrat postane suho, trdo in spominja na žaganje. Nič zato, obstaja ogromno načinov, da včerajšnjega pečenega piščančka spremenimo v sočno in okusno jed. Najpreprostejša in v vročih poletnih dneh zelo priročna je zagotovo solata. Nič posebnega ne potrebujemo za to – skledo zelenjave zmešamo z narezanimi rezinami piščanca in prelijemo s poljubnim solatnim prelivom. Za najboljši učinek je tako pripravljeno solato priporočljivo pustiti stati pol ure v hladilniku, da se okusi prepojijo, na koncu jo lahko okrasimo s peteršiljem ali drobnjakom, če je lakota velika, pa še s trdo kuhanim jajcem! Če so koščki mesa bolj neugledni, se lahko odločimo za polpete ali juho. Predvsem zadnje je priljubljen način reciklaže, še posebno zato, ker že majhna količina mesa vsako juho, čorbo ali enolončnico naredi precej bolj okusno. Možnosti so seveda odprte, tako za čiste kot kremne juhe, saj razkoščičene koščke piščanca brez težav z zelenjavo vred s paličnim mešalnikom spremenimo v homogeno kremno jed na žlico.