ULIČNA HRANA

Fer Fud: Ljudje sledijo tovornjaku

Objavljeno 13. julij 2016 15.00 | Posodobljeno 13. julij 2016 15.00 | Piše: Da. M.

Ko lahko s spoznavanjem tradicionalne hrane naredimo dobro delo. Ulična hrana tudi pri nas postaja stalnica.

Kokorula, fižolagerji in kofikejk so nastali v sodelovanju s chefinjo Ksenijo Mahorčič. Foto: Marko Feist

Ulična hrana oziroma street food končno tudi pri nas postaja stalnica in tako si prav vsak lahko privošči odlično malico, kosilo ali večerjo po relativno dostopni ceni. Eden izmed takih projektov je tudi FerFud tovornjak, ki pa je povrhu še dobrodelni projekt. Lačni obiskovalci namreč plačajo prodajno vrednost sestavin izbrane jedi v trgovini Hofer, tej ceni pa po želji dodajo znesek, svojo donacijo, ki bo namenjena projektu Botrstvo v Sloveniji.

Izjemen odziv gostov

Poleg dobrodelnega namena je letošnji FerFud DVE zanimiv tudi zato, ker se v njem urita dve mladi študentki fakultete za turistične študije in tako na najboljši mogoč način pridobivata izkušnje iz sestavljanja receptov, kreiranja jedi, njihove priprave ter stika z ljudmi. »Nimava več treme, na začetku projekta pa je bila seveda prisotna,« sta nam povedali Polona Lopert in Martina Zamuda, ko smo le nekaj minut pred odprtjem tovornjaka skupaj čakali na prihod prvih gostov. O njih povesta le najboljše, da prav vsi plačajo več, kot jim računajo, in tako pomagajo pri zbiranju denarja za otroke. Lani so s FerFud tovornjakom zbrali več kot 25.000 evrov.

Vrhunski chefi z nenavadnimi idejami

»Takoj za prijetnim odzivom ljudi, ki smo ga deležni prav vsakič, so mentorji najboljši del celotnega projekta. Sva izjemno počaščeni, da se lahko od njih česa naučiva. Vedno naju spodbujajo k uporabi lokalnih sestavin, ohranjanju pristnih okusov, uporabi sveže in kakovostne hrane,« pravi Polona. »Pa seveda spoznavava nove tehnike in izraze, ki jih do zdaj nisva poznali. Na primer tehniko sous vide, počasno kuhanje v vakuumu pri nizkih temperaturah,« doda Martina. Njuni mentorji so Janez Bratovž, Uroš Štefelin, Gregor Vračko, Ksenija Mahorčič, Tanja Pintarič, Luka Jezeršek, Gregor Jurkovič in Vesna Čarman. Njuna desna roka na vsaki FerFud postaji pa je Mitja Horvat, ki je tovornjak upravljal lansko leto. Z mentorji nastajajo meniji, vsaka dva tedna se ponudba namreč spremeni, rdeča nit pa so nepredvidljive kombinacije.

Še bolj fer
Fer obrok lahko plačate pri tovornjaku ali z objavo na družabnih omrežjih. Obiščite FerFud.si in kliknite na gumb Plačaj z objavo. Po postopku prejmete QR-kodo, ki jo pokažete chefinjama Poloni ali Martini in vaša FerFud izkušnja se lahko začne.

»Pripravljamo slovenske tradicionalne jedi, ki pa so v primerni street food obliki. Že najin koncept, s katerim sva prepričali na natečaju, je bil, da si želiva s FerFud tovornjakom tradicionalno slovensko hrano približati tudi mladim. Ljudje so se do zdaj najbolj navduševali nad dödoli, ki sva jih predstavili tudi na natečaju,« pravita Polona in Martina. »Najini se od klasičnih, ki jih poznamo s kislo smetano in čebulo, razlikujejo v tem, da so sodobnejši, s parmezanom, gobicami, šparglji in drobnjakom,« izdata recept, s katerim sta komisijo prepričali, da sta ravno onidve tisti, ki lahko sedeta za pult FerFud tovornjaka.

Iščejo lepe prostore

Da lahko pričakujete tradicionalno hrano v nepričakovanih kombinacijah, vam potrdimo mi ter obiskovalci, ki so uživali ob tokratnem FerFud tovornjaku. »Prvič sva tukaj, za projekt sem izvedela prek spleta in prišla sem povsem brez pričakovanj. Iz prebranih menijev sem lahko le sklepala, da bodo kombinacije odbite. Hrana je odlična, kosilo pa krasen začetek potovanja po Balkanu,« sta nam zaupala Brigita in Matjaž iz Ljubljane, ki sta se odločila za fer pričetek dopusta.

FerFud tovornjak potuje po Sloveniji, išče kraje, ki imajo nekaj več, bodisi lepo okolje ali zanimivo dogajanje, lahko pa ga naročite tudi na zasebni dogodek. Recimo poroko. Le dovolj gostov morate zagotoviti. FerFud vsakič pripravi približno 250 porcij, ko jih zmanjka, zapre vrata in se odpelje. Martina in Polona pa sta bogatejši še za en dan dela s hrano in ljudmi – in to vse v duhu dobrodelnosti. »Izkušnje, ki jih pridobivava z delom pri tem projektu, so zagotovo prava pika na i vsemu, kar naju je naučila šola. Praktično znanje je vedno dobrodošlo in toliko, kot ga dobiva tukaj, bi ga težko kje drugje,« še povesta. 

Deli s prijatelji