Videvali so se sorazmerno redko, a ko so se, je vsa strast privrela iz njihovih razgretih teles, kakor da bi odvrgli vse maske in krinke. Trije bratje po umetnosti poltenosti in gurmanstva, nihče drug kot veliki Tiziano Vecelli oziroma Tizian, slikar sežganih oblakov in nebes, a zelo tuzemskega in telesnega navdiha, pa še nekoliko zadržan član te slovite trojice, arhitekt in kipar Jacopo Sansovino, in nazadnje Pietro Aretino, vodja obrambe telesne svobode pred hinavščino, katere boleča dejanja je Cerkev preganjala in izobčala.
Dolgoletno prijateljstvo
To prijateljstvo, ki so ga povezovali umetnost, strast in hedonizem, je trajalo leta in leta, potekalo pa je v skrivnih jedilnicah Serenissime. Izmenjevali so si dolga pisma, ki so poleg knjižne vrednosti odsevala iskreno pričevanje njihovega dolgoletnega in intenzivnega druženja. Iz njih lahko izvemo, da je Aretino Tizianu, velikemu ljubitelju glasbe, daroval dragoceni klavikord, s katerim je slikar dajal ritem razburljivemu ozračju, v katerem ni manjkalo beneških jedi, ki sta jih izbirala on in Sansovino. Predvsem pernate divjačine iz lagun, Aretino pa je prinašal takratne rimske gastronomske inovacije za skupno mizo, za katero so ob prijateljih sedele tudi obdarjene in izbrane kurtizane ter uživale v hrani in strastnih dotikih. Med drugimi pismi, ki so si jih redno izmenjevali med predahi od umetnosti, izstopa eno iz 1547, pravzaprav gre za Tizianovo vabilo Aretinu na posebno večerjo. »Par tolstih fazanov in še marsikaj vas čaka na večerji, na kateri vas bom seznanil z gospo Angiolo Zaffeta. Skupaj bova izzvala starost, to večno jamo smrti, in ji pokazala, da sva še kako živa. Celo prevarala jo bova in si nadela mladostni maski ter tako premagala grenko breme let, zaradi katerega ne moreva napovedati, koliko bova še živela. Torej, odzovite se in pridite!«
Gurmanski užitki trajali do smrti
Kaj sta tiste davne noči počela prezrela fazana, zakrinkana v mladost, z gospo Zaffeto, je nemogoče izvedeti, a iz poznejših pisem je razvidno, da niti maske niso mogle odgnati more starosti; vse redkeje so bile namreč omenjane gospe, gospodične in slavne kurtizane, v zadnjem zapisu, iz leta 1556, ko je tudi umrl Aretino, pa ni bilo o damah niti besedice. »Vsi vas nestrpno in še nocoj pričakujemo na večerji, na kateri bo tudi naš Sansovino,« je pisal že ostareli gurman in nekdanji pohotnež že bolnemu Aretinu, ki ga je slikar preživel za kar dve desetletji, seveda pa je tudi v zadnjem pismu poudaril njuno prijateljstvo z Jacopom Sansovinom. A tudi v senci smrti se je trojica prepuščala gurmanskim užitkom, kakor da se jih čas ne bi mogel dotakniti.
Fazanova rulada
Večjemu in očiščenemu fazanu odstranite vse kosti, jetra pustite pri kraju. Ptiča s kožo vred razprostrite na deski in po njem razporedite zmes iz fazanovih jetrc, ki ste jih podušili na maslu in olivnem olju skupaj z 10 dag suhe pancete in šopkom peteršilja, nato pa zgostili s koščki kruha, zmehčanega v mleku, in dodali nekaj ščepcev timijana, soli in popra. Zavijte v rulado, povežite s sukancem in pecite na dobro namaščenem pekaču z vseh strani, dokler ne dobi temno zlate skorjice.
Posebej pripravite omako: na maslu podušite 1 čebulo in 5 dag pancete ter zalijte z 0,5 dl maraskina. Ko omaka postane povsem gladka, jo pretlačite in premešajte z mastjo, v kateri se je pekel fazan, nato pa z njo prelijte rulado, ki ste jo že narezali na rezine.
Fazan po dalmatinsko
Fazana, težkega približno 1 kg, obložite s trakovi pancete in te zvežite s sukancem. Posolite, popoprajte tako zunanjost kot notranjost ptice in jo specite z vseh strani v pečici. Ko je fazan pečen, ga osvobodite, in ko se nekoliko ohladi, ga narežite na kose in položite na posteljico iz 7 strokov česna, ki ste jih nekoliko podušili na olivnem olju, dodajte 4 vejice rožmarina in zalijte z 2 dl belega vina. Dušite, dokler se meso ne zmehča, omaka pa zgosti. Preden postrežete, pokapljajte s sokom 1 limone. Postrezite vroče.
