Kako pomembna je okenska polica, ve bolj ali manj vsak študent moje generacije. Takrat je bil namreč hladilnik v sobi pravo razkošje. Vso sezono hladnejših mesecev smo hrano, ki smo jo v ponedeljek prinesli od doma, shranjevali na tej polici.
Ko sem se pred kratkim peljala mimo študentskega naselja v Rožni dolini v Ljubljani, sem marsikje opazila polne police. Časi se očitno niso toliko spremenili ali pa se vračajo. Kakor koli že, okenske police so še vedno »in«. Uporabne so za shranjevanje hrane v hladnejših dneh in za postavljanje lončkov, iz katerih nam bodo prej ali slej zrasle rastline, ki nas bodo ali razveseljevale ali hranile. Še na boljšem so tisti, ki si lahko privoščijo balkon.
8 evrov za regrat
Samo bežen sprehod po tržnici nas prepriča, da je ekološko pridelana hrana draga. Že solata nas stane več kot 30 evrov na mesec. Zdaj, konec zime, ko je po 8 evrov, si je najbolj želimo.
Prvi motovilec je vreden kredita za hišo. Z malo zemlje okoli nje! Tam bi lahko odmerili kakšno gredico in že ob prvem toplem soncu, ki stopi sneg, bi nas razveselil motovilec. Ampak kaj storiti, če nimamo možnosti za lasten vrt? Če živimo sredi večjega mesta in se ne moremo vsak dan voziti 10 kilometrov na zalivanje vrtička? Imamo pa balkon, s katerega se bohoti cvetje, ki ga vsako zimo zavržemo ali se do neskončnosti ubadamo s tem, kam naj ga spravimo čez zimo. Kaj pa če bi na ta prostor nasadili kaj drugega? Denimo zelenjavo.
Vsaj nekaj vrčkov z baziliko, rožmarinom, timijanom, pa gozdne jagode, paradižnik in kakšno vzpenjavko, kot je fižol ali grah, ki bi nam v poletnih dneh celo dajala senco. Pa na tla širši zaboj za pomladno solato. Ali kar vrečo s paradižnikovimi sadikami.
Najboljše sosedove sadike
Če samo najljubša zelišča in začimbe kupimo v trgovini, nas to v povprečju stane 1,5 evra za malo stekleničko posušenih. Ker so po enem letu že neuporabna, jih moramo nadomestiti in bomo na leto torej odšteli 15 evrov samo za začimbe. Nekajkrat sem kupila lonček s čudovito baziliko za 1 evro, pa je živela kvečjemu en mesec. Zakaj? Prej je rasla v popolnem okolju, potem pa sem jo postavila na balkon, v realno življenje. Od takrat se raje pozanimam pri sosedi, s katero si izmenjujeva semena. Minuli vikend pa smo se ženske dobile na kofetu in se dogovorile za sistemsko izmenjavo semen.
Kupljeno seme ni najbolj uporabno na balkonskem vrtu, saj zraste kvečjemu 10 odstotkov posejanega. Mi pa nimamo prostora, da bi posejali dovolj. Za manjši balkon kupimo še 2 vreči zemlje za paradižnik ter 10 plastičnih lončkov po 1 evro. Skupni strošek za sestavine, ki jih bomo uporabljali najmanj 5 let, je 17 evrov. Pa verjetno bomo prvo leto odšteli še kakšnih 10 evrov za nekaj drugih sadik.
Tudi fižol in pekoča paprika
Pri balkonskem vrtu nikakor ne smemo zanemariti fižola. Cvetoljubci pač ne bodo občudovali našega balkona, čeprav je cvet fižola prav tako privlačen kot kateri drugi, nam pa bo poleti dajal senco in iz enega lončka vsaj 2 zares dobri kosili. Če smo seveda med tistimi, za katere je to kuhan stročji fižol, prelit z ocvirki in kislo smetano. Osnovna investicija okoli 50 evrov se nam bo povrnila že s spomladansko solato.
Prijateljica Alenka, ki prav uspešno obdeluje svoj vrt okoli hiše, je lani tekmovala z možem, kdo bo imel lepši paradižnik. Ona ga je posadila v vrtu, on pa je sadike kupil kar v vreči skupaj z zemljo in jih postavil zraven hiše. Malo pod streho. Alenka je sicer morala priznati, da ima mož v vrečah iz posamezne rastline več sadežev kot ona, vendar je on za vrečo zemlje plačal toliko, da je to odtehtalo razliko pri številu dozorelih plodov! Alenka je primerjala stroške gojenja v svojem vrtu z moževimi vrečami. Če živimo v bloku, se pred nas postavlja drugo vprašanje: vreča zemlje za 3,5 evra, v katero lahko posejemo radič in ga režemo vso pomlad, ali enak radič na tržnici za 8 evrov za kilogram?
Sadike visečih jagod in češnjevega paradižnika po 5 evrov, ki bodo v sezoni rodile vsaka vsaj nekaj kilogramov, ali neokusni sadeži za 2 evra v blagovnicah?
