Marsikje v Sloveniji je bil ta konec tedna zaznamovan s češnjami in prazniki, tesno povezanimi s tem mamljivim sadežem. V Goriških brdih se je končal praznik češenj. V Zavodu za turizem, kulturo, mladino in šport Brda so za konec tedna napovedali razrez pite velikanke, izbor najtežje češnje, razstavo in še kaj se je našlo.
A ta konec tedna niso v ritmu češenj utripala le Brda – festival je bil še v Lokavcu pri Ajdovščini. Tudi tam so na ogled postavili češnje, obiskovalci so si pod strokovnim vodstvom lokalnih vodnikov lahko ogledali češnjeve nasade in si na kmečki tržnici ogledali različne izdelke s češnjami v glavni vlogi.
| Češnjeva pita |
Za približno 12 kosov:
Pečico ogrejemo na 180 stopinj Celzija. Pekač za torto ali pito namažemo z maslom. Listnato testo razvaljamo in z njim pokrijemo dno in stranice namaščenega pekača. Skuto zmešamo z jajcem, sladkorjem, vaniljevim sladkorjem in limonino lupinico. Testo premažemo s skutnim nadevom in obložimo s češnjami. Po češnjah potresemo piškotne drobtinice in mandeljnove lističe. Testo pri robovih malo zavihamo. Pečemo približno 45 minut oziroma dokler se testo na robovih ne obarva zlato rumeno. |
In ravno tu, na Vipavskem, imata češnjam (a tudi breskvam in grozdju) zapisano domačijo tudi Tanja in Mirko Črv. V Velikih Žabljah, od Ajdovščine oddaljenih kakih pet kilometrov, sta pred leti prevzela kmetijo Mirkovih staršev. Čeprav se, kot pravita sogovornika, v njihovi vasi kmetje ukvarjajo bolj s pridelavo breskev in grozdja, pa je češnjevih nasadov v okolici kraja kot tudi v celotni Vipavski dolini vse več. A ravno njun nasad je nekaj posebnega – predvsem zato, ker sta se odločila, da si obiskovalci lahko zrelih češenj naberejo kar sami. Tistih, ki z dreves romajo naravnost v usta, nihče ne šteje, je pa treba pred odhodom s prijetne domačije kajpak poravnati račun za vse tiste češnjice, ki so končale v košarici. In ker se češnjeve veje marsikje stegujejo tako nizko, da jih lahko obere tudi triletni otrok, je zadovoljstvo najmlajših ob obiranju češenj toliko večje. »Marsikdaj se zgodi, da otroci ravno pri nas prvič vidijo, kje sploh rastejo češnje,« se nasmehne Tanja Črv.
V nasadih, ki jih družina Črv neguje na robu slikovite vipavske vasice, rastejo različne sorte češenj – od najbolj zgodnjih do najpoznejših. Ker tudi sogovornika opažata, da je vse več povpraševanja po domačem okusu in da sodoben, ozaveščen potrošnik prisega tudi na stik s proizvajalcem, sta se odločila, da na domačijo znova vrneta osmico.
| Domača češnjeva marmelada |
Češnje operemo in izkoščičimo. Damo jih v lonec in jih s paličnim mešalnikom zmešamo v kašo. Želin premešamo s sladkorjem. Dodamo ga češnjam in kuhamo. Postopoma odstranjujemo peno, ki se nabira na vrhu. Na hladen krožniček kanemo malo marmelade in tako preverimo, ali se že strjuje. Če je gostota ustrezna, jo še vročo nalijemo v sterilne kozarce, zapremo in obrnemo na pokrovček. |
»Če bo šlo vse po načrtih, bomo imeli prvo osmico že za martinovo, naslednjo pa prvega maja prihodnje leto,« razkrijeta načrte zakonca Črv. In tudi ta osmica – podobno kot njun nasad češenj – ne bo ravno klasična, saj nameravata jedilnico za goste urediti v prostorih, ki so nekdaj služili kot silos in kamor so v starih časih shranjevali seno.
Tanja Črv pri kuhanju bolj kot tehtnico posluša lastni okus in občutek. Njena recepta sta tako prijetno nekomplicirana, da uspeta vsakomur – če le na Vipavskem ali v Brdih ali pač na domačem vrtu najde dovolj zrelih češenj. Toda pohiteti bo treba, saj gre marsikje, tudi v nasadih družine Črv, češnjeva sezona že počasi h koncu...
