Ob omembi drobovine najprej pomislimo na pražena jetra ali pašteto. A je še mnogo več; nekoč je bila cenjena, danes se na krožnikih pojavi le redko.
Med drobovino prištevamo užitne notranje organe klavnih živali, kamor štejemo govedo, prašiče, ovce in koze, kopitarje, perutnino in kunce. Poleg jeter, ledvic, pljuč, srca, vampov in želodcev k drobovini spadajo možgani, jezik in priželjc, rajželjc pa tudi čreva za klobase ali krvavice in testisi. Za mnoge od teh organov morda niste še niti slišali, kaj šele, da bi jih poskusili. Jetra, pljuča, morda vampi, se še znajdejo na jedilniku, kriza po bolezni norih krav pa je iz naših kuhinj odpihnila možgane. Ti so nekoč veljali za pravo specialiteto, tudi jaz se spomnim, da jih je mama pripravljala pražene z jajci. Na kolinah so skuhali svinjske ledvičke, pri nas so jim rekli ribice, ki smo jih jedli, narezane na tanke rezine in rahlo posoljene, zvečer pa je gospodinja obvezno pripravila pražena jetra. Za vampe velja, da se jih gospodinje branijo pripravljati, saj je kuhanje dolgotrajno in pospremljeno z neprijetnimi vonjavami, kurja jetrca so priporočali otrokom. Danes je drobovina bolj kot ne odrinjena, zdi se mi, da mnogo mlajših kuharjev sploh ne ve, kaj bi z njo.
Dva- ali trikrat na leto z nekaj znanci skupaj kupimo piščance pri kmetu v Halozah, tako na zalogo, in ena od sosed mi zmeraj da drobovino za našega psa. Povedala sem ji, da je ne dam psu, saj jo moji mesojedci obožujejo praženo na čebuli, pa je samo presenečeno gledala.
Kakor koli, dejstvo je, da je drobovina bolj bogata s hranili kot meso. Pri uživanju naj bodo previdne nosečnice, saj je preveč zaužitega vitamina A, ki ga je v drobovini obilo, lahko povezano z razvojnimi motnjami pri plodu. Ker vsebuje veliko purinov, se ne priporoča ljudem s protinom in ledvičnimi boleznimi. V prid drobovini govori tudi dejstvo, da je poceni, a velja previdnost, saj se hitro pokvari.
