Vedno krožijo mnenja o tem, kaj je primerna in zdrava hrana. Spreminjajo se z našim načinom življenja, še najbolj pa nas oblikujejo reklame, saj smo pri izbiri hrane predvsem potrošniki. Po moje večina doma nima primernih obrokov, tudi če odmislimo finančne razloge. Bela moka, konzervansi, škodljivi dodatki in ostanki pesticidov so že v navadnem kosu kruha, ki je v naši prehranjevalni kulturi še vedno osnovna hrana. Različne raziskave pokažejo, da so ostanki pesticidov največkrat ravno v pšenici oziroma moki, zato lahko mirno razmišljamo o tem, da spada kruh na splošno gledano med oporečna živila.
Moj alternativni predlog je, da kruh pečemo sami
Ni nobena umetnost in v nekih ne tako davnih časih bi bilo skoraj sramotno priznati, da ne znaš speči kruha. Seveda je bilo marsikaj drugače, več časa, manj trgovin in lončene peči v kuhinji, vse to drži. Morda so prejšnje generacije živele bolj skromno, jedli pa so boljši kruh, to bi si skoraj upala trditi. Kaže, da se bodo stvari spreminjale in lahko da se bodo kakšne navade spet obnovile in prišle v modo. Morda tudi peka kruha. Počutiš se odlično samooskrbovalno, tudi če zamesiš kruh iz moke, ki si jo kupil v bližnji trgovini. Je razlika. Če je na moki eko certifikat, si že na dobri poti do zdrave hrane. Kupiti tako moko v mlinu pa je že blizu popolnosti.
Obstajajo recepti, ki so zelo preprosti in se jih res lahko loti vsak začetnik
Lahko se izognemo celo mesenju z rokami, kar se zdi nekomu, ki nima izkušenj, zelo zahtevno. Takšen je na primer recept za polnovredni pirin kruh. Kilogram moke stresemo v večjo posodo, solimo, stresemo dve vrečki suhega kvasa, prilijemo žlico olja in 8 dl precej tople vode. In to je vse. Zmešamo z leseno žlico, zlijemo v pekač, obložen s peki papirjem, in pečemo eno uro.
Večji izziv je kruh, pripravljen po klasični metodi. Trikrat vzhaja in že to traja vsaj dve uri. Ampak če nimam časa, da bi si spekla svoj kruh, se moram resnično vprašati, kam gre vsak dan štiriindvajset ur mojega življenja. V iskanje bolj zdrave hrane prav gotovo ne. Ajdov kruh z orehi
Za hlebec pripravimo primeren okrogel pekač
Lepo je, če je lončen, pri nas pa pečemo kar v stekleni ognjevarni posodi premera 27 centimetrov. Testo zamesimo iz 20 dag ajdove in 40 dag bio polnovredne pšenične ali pirine moke. Potrebujemo še 15 dag orehov, zavojček suhega kvasa brez emulgatorjev (na primer znamke Alnatura), žličko soli, žličko sladkorja in maslo za pekač.
Ajdov kruh z orehi
Ajdovo moko najprej poparimo s 3 dl vrele vode, v kateri smo raztopili pol žličke soli. Moko dobro premešamo z leseno žlico in pustimo stati pol ure, da se napne. Ko je ohlajena, dodamo preostalo moko in na sredo kupčka še kvas in sladkor. Prilijemo malo mlačne vode, pomešamo s prstom in pustimo, da vzhaja. To traja približno petnajst minut, če je v prostoru toplo, lahko tudi pol ure in več. Ko opazimo, da se je količina kvasca povečala, nabreknila, kruh zamesimo. Najprej moko posolimo (preostale pol žličke soli) in pazimo, da se pri tem izognemo kvasu. Prilivamo mlačno vodo (približno 2 dl) in mešamo z leseno žlico od sredine navzven, tako da zajemamo vedno več moke. Ker je ajdova moka lepljiva, je lažje mesiti z žlico kot z rokami. Morda bo treba dodati še kakšno žlico moke. Ko je testo gladko, ga pokrijemo s krpo in pustimo vzhajati pol ure. Po starem bi rekli, naj bo na toplem in tako, da ni prepiha. Take pogoje ima v pečici, vključeni na 60 stopinj (brez ventilatorja). Potem ga stresemo na pomokano površino in pregnetemo z grobo narezanimi orehi. Oblikujemo hlebček in ga preložimo v dobro namaščen pekač. Orehe, ki gledajo iz hlebčka, potisnemo v testo. Vrnemo ga v pekač, ogret na 60 stopinj, in spet čakamo, da vzhaja. Ko hlebček zraste, naredimo križno zarezo, da skorja pri peki ne poči, in pečico vključimo na 200 stopinj. Pečemo ga 15 minut, nato temperaturo zmanjšamo na 180 in pečemo še pol ure. Pečen kruh zvrnemo na leseno desko. Ohlaja naj se tako, da je spodnji del kruha zgoraj.
