Dobra misel je vedno dobrodošla!

Origano oziroma dobra misel, kot mu radi rečejo botaniki, je trajnica, ki raste po suhih pobočjih, posekah, grušču in travnikih po vsej Evropi. Kot prvi so jo menda začeli uporabljati Grki, ki so ji tudi nadeli ime orosganos, kar pomeni gorsko veselje, danes pa jo najbolj pogosto na svoje jedi stresajo Italijani. Saj veste, tam ni pice brez dišečega origana! Svoj vonj navadni origano dolguje eteričnim oljem ter spojinam, ki so v listih. Intenzivnost dišave se spreminja skupaj s klimo, v kateri rastlina raste. Čim bolj na jugu in soncu uspeva, tem bolj intenziven vonj ima. Obstaja več podvrst origana, nekatere zelo rade rastejo v sušnem kraškem skalovju, na sončnih in izpostavljenih legah, zato ne bodite presenečeni, če ga boste zaduhali pri pohajkovanju v kraških zalednih hribih Dalmacije in Istre.

Navaden, sirski, kretski...

Origano je trajnica, ki zraste od 20 do 50 cm visoko in ima več podvrsti ter je v bližnjem sorodstvu z majaronom. V splošnem je nekakšen grmič, z listi ovalne oblike in socvetji, ki se najpogosteje barvajo v škrlatne odtenke. Navadna dobra misel ali navadni origano (Origanum vulgare) ima rdeče, rahlo lesnate listne peclje, lepo zelene in po spodnji ploskvi dlakave liste. Cvetovi so bele ali vijolične barve, okus pa bolj poprast in oster. Uporablja se kot glavna sestavina pri picah in nekaterih drugih paradižnikovih jedeh. Kretski origano (Origanum dictamnus) raste le na Kreti in v južnih delih Grčije in mu pravijo tudi hmeljski majaron. Je nižje rasti, njegovi listi pa so precej kosmati in debeli. Zaradi svojega okusa se najbolj prilegajo na žaru pečenim ribam. Ciprski origano (Origanum onites), ki mu pravijo tudi sicilijanski majaron, čeprav ga na Siciliji sploh ne najdemo, uspeva v Grčiji in Mali Aziji. Je pritlikav grmiček s svetlo zelenimi ozkimi listi. Njegov vonj in okus sta bolj sladkasta in ne tako pikantna. Zlatolistni origano (Origanum vulgare 'Aureum') je ljubka majhna in nižja rastlinica, ki s svojimi gostimi listi povsem pokrije tla, uporabljamo pa ga kot navadni origano, vendar ima precej blag okus in vonj. Sirski origano (Origanum syriacum), ki mu pravijo tudi zatar, najdemo predvsem na Bližnjem vzhodu. Gojijo ga izključno za kuhinjsko rabo, saj ima oster vonj, ki je mešanica timijana, majarona in origana, a je še bolj močan. Tudi njegov okus je bolj vsiljiv.

Uporaba nekoč

Egipčani na primer so dobro misel cenili, ker upočasnjuje proces gnitja, služila pa je za razkuževanje in celjenje ran. Stari Grki so jo uporabljali kot protistrup pri ugrizu kač in piku mrčesa, z njo so blažili bolečine v prebavilih, lajšali kašelj, nespečnost in napetost. Znani rimski sladokusec in gastronomski strokovnjak Apicij je v svojih mojstrskih kulinaričnih stvaritvah najraje uporabljal navadno dobro misel, ki je še danes ena glavnih začimb v sredozemski kuhinji. Po ljudskem verovanju pa je šop navadne dobre misli v hiši odganjal zle duhove, čarovnice in uroke. Vejico navadne dobre misli so ponekod dekleta pripela fantom, ki so odhajali v vojsko.

Moč dobre misli

V ljudskem zdravilstvu rastlini dobra misel in predvsem njenemu eteričnemu olju pripisujejo številne zdravilne lastnosti, nekatere so potrdile tudi raziskave. V zdravilne namene so uporabni nadzemni deli. Najprimernejši čas za njihovo nabiranje je začetek julija, ko se pojavijo prvi cvetovi. Liste in socvetja posmukamo s stebla in jih posušimo in uporabimo za čaje v obliki poparka. Lahko jih naberemo nekaj več, saj so zelo uporabni za zeliščne kopeli in obkladke. Timol in karvakrol v eteričnem olju dobre misli ugodno delujeta pri bakterijskih in glivičnih okužbah. Ameriška raziskava iz leta 2001 je potrdila, da eterično olje učinkovito deluje na glivico Candida albicans, ki povzroča kandidozo. Vsebujejo ga nekatere mešanice za zdravljenje glivičnih obolenj stopal in nohtov. Znanstveniki so še dokazali, da timol in karvakrol umirjata želodčne krče ter da dobra misel spodbuja prebavo, izboljšuje delovanje jeter in žolčnika. Čaj iz navadne dobre misli priporočajo pri kašlju in bronhitisu. Tudi inhaliranje origanovih hlapov ali grgranje čaja domnevno pomaga proti napadom kašlja. Z eteričnim oljem ter zunanjo rabo navadne dobre misli pa lahko blažite težave z dihali, ki spremljajo astmo, bronhitis, gripo, prehlad in bolečine v grlu.

Kam z dobro mislijo?

Svež origano, ne glede na vrsto, velja za razmeroma blago začimbo. Precej pogosteje kot svežega se uporablja sušenega, ki je nekoliko močnejši. Sploh Italijani ga radi posipajo ne le po pici, ampak tudi po omakah za testenine ter jedeh s pelati in po pečeni zelenjavi. Najbolje naj bi se prilegal še jedem z artičokami, bučami in bučkami, cvetačo, čebulo, divjačino, fižolom, gobami, jagnjetino, jajci, jajčevci, korenjem, krompirjem, mlado koruzo, perutnino, ribami in morskimi sadeži ter različnimi siri.

Če na sprehodu ob morju zavohate svež origano, ga naberite malo za večerni žar, malo pa na zalogo, če je suho in lepo vreme. Nabrane vejice povežite v šopke, posušite v senci in shranite v steklene kozarce, pa boste imeli za vse leto prvovrstne začimbe!