Decembrski dišavni duo

Ja, ja, december ima povsem svoj in značilen vonj, drugačen kot preostali meseci. V tem kratkem času namreč porabimo in pokuhamo toliko cimeta in ingverja kot verjetno v vsem letu ne. Verjetno nič ne zaostajajo niti nageljnove žbice ali muškatni orešček, po katerih zadiši kuhano vino, ampak tokrat recimo nekaj o piškotni dvojici, torej ingverju in cimetu.

Izhajata z Daljnega vzhoda in se tam uporabljata že več tisočletij kot začimba v kulinariki in kot sredstvo za lajšanje različnih zdravstvenih težav. Ingver je v kuhinjah vzhodne Azije celo najpomembnejša začimba, takoj za soljo, njegova letna naklada pa gre v svetovnem merilu v milijone ton. Oba sta pot v evropske dežele našla razmeroma pozno, najbolj željno pa so ju pograbili v severnih delih Evrope, kjer sta postala del kulinarične tradicije. Najbolj sta prisotna v sladkih jedeh, piškotih in različnem pecivu.

Cimet v zavitek, kuhano vino ali kar tako

Cimet je v Sloveniji nekoliko bolj priljubljen kot ingver, saj so ga že v preteklosti uporabljali v kuhinji pri pripravi slaščic, in to ne le božičnih. Jabolčne pite ali zavitka si tako skorajda ne predstavljamo brez njega, pri kuhanem vinu pa je pravzaprav najpomembnejši dodatek. Redkeje boste z njim dobili dekorirano jutranjo kavico, čeravno se k mlečnim kavam in vroči čokoladi odlično poda. Po pravilih nekaterih strastnih ljubiteljev kapučina nikoli ne bi smeli kvariti s posipom kakava, ampak bi ga morali posuti s ščepcem cimeta. Nekateri se taki eksotiki raje izognemo – vsaj pri kavi. Še nekoliko težje boste v povprečni slovenski kuhinji našli s cimetom začinjeno perutnino ali jagnjetino, kot je to običajno v matičnih deželah cimetovca, a tudi v Skandinaviji in na Otoku. Pri pečenkah in teh rečeh smo pač za pristnejši domači okus, kajne. Vendarle cimeta ni napak kdaj pa kdaj zajeti z večjo žlico, saj mu priznavajo izjemne zdravilne učinke. Zdravilnost pripisujejo eteričnemu olju, še zlasti najbolj navzoči sestavini cinamaldehidu, ki uničuje bakterije, viruse, gliste, zavira rast glivic in ima blagodejne učinke pri sladkornih bolnikih. Učinek je dokazan laboratorijsko, razkuževalno delovanje na sečila so večkrat potrdili tudi klinično. Decembrski vonj cimeta zato velja načrtno ohraniti znotraj jedilnika vsaj še nekaj naslednjih mesecev, ko razsaja največ virusov. Že žlička medu z žličko cimeta na dan lahko odžene zimske viruse daleč stran! In ne le da vam bo to pomagalo krepiti imunski sistem, hkrati bo odpravilo tudi neprijeten ustni zadah. No, če ste med tistimi nesrečniki, ki cimeta nikakor ne morete spraviti po grlu ali ste za njegove učinkovine preobčutljivi, potem vam še vedno ostane druga možnost – ingver.

Ingver za boljše notranje gretje

Za zdravilne učinke morda lahko prisluži še kakšno točko več, saj je v tradicionalni kitajski medicini veljal za eno najboljših učinkovin, ki pozdravijo telo in duha. Je trstiki podobna začimbna rastlina s čudovitimi cvetovi in z aromatičnimi, odebeljenimi in grčasto razvejenimi korenikami, ki se kot začimba v naših krajih uporabljajo še največ pri peki piškotov in peciva. Jamie Oliver sicer ingver veselo riba tudi na solate in ga zavija v mesne rulade, ampak on je pač od tam, kjer pijejo tudi ingverjevo pivo in čaj, v naših krajih pa se ta začimba v mesnih in slanih jedeh pogosteje pojavlja šele zadnja leta. Je nekoliko specifičnega, a prijetnega vonja in dokaj pekočega, a hkrati sladkastega okusa. Korenina vsebuje do 3,3 odstotka eteričnih olj in nekatere encime, zaradi katerih verjetno slovi kot zdravilo za želodčne ali prebavne težave. Po preobilni hrani je menda dobro spiti skodelico ingverjevega čaja, ki spodbudi delovanje želodca in črevesja. Učinek njegovega encimskega delovanja je dobro viden tudi pri mehčanju mesa v kuhinji, saj encimi cepijo beljakovine in naredijo meso, ki ga mariniramo in kuhamo z ingverjem, bistveno nežnejše. Ingver povrhu še pospešuje izločanje sluzi in poživi krvni obtok, zato je v pomoč tudi pri kašlju, piskajočem dihanju in zasluzenosti. Je kot nalašč za zimske mesece, saj je topla začimba, ki greje telo. Že Paracelz ga je uporabljal kot zdravilo in ga priporočal vsem, ki so trpeli za pomanjkanjem življenjske toplote. S tem ni mislil le na nenehno drgetanje ali bolehanje, temveč tudi na slabo prebavo in pomanjkanje spolne moči.

Ker so eterična olja v koreniki tik pod plutasto skorjo, moramo ingver lupiti zelo na tanko in previdno. Mlade in nežne korenine, ki še niso vlaknate, lahko narežemo na drobne kocke, stisnemo ali nastrgamo. Starejše in bolj žilave, ki so že postale vlaknate, pa je najpametneje kar stisniti skozi stiskalnico za česen. Z njim lahko začinimo juhe, zelenjavo, omake, mleto meso, jetra, paštete pa tudi svinjsko pečenko ...

Če vas vseeno bolj navdušuje v sladki obliki, a pri tem ne bi radi pojedli cele škatle piškotov samo zato, da bi svoje telo oskrbeli s to zdravilno učinkovino, potem je rešitev morda v kandiranem ingverju, ki je lahko v obliki sušenih in sladkanih kock. Prav tako kot mleti cimet tudi mleti ingver lahko mešamo z medom. Ena žlička medu s približno dvema gramoma mletega ingverja bo že zjutraj dodobra oživila naš organizem in pomagala prebroditi šok ob strganju ledu z zamrznjenega avtomobila.