OSVEŽITEV

Čas za sorbet

Objavljeno 01. julij 2015 14.10 | Posodobljeno 01. julij 2015 14.12 | Piše: Špela Verovšek

Glavna sestavina je zamrznjena voda, zaradi postopka priprave pa ima prijetno mehko strukturo.

Sadni sorbet je lahko narejen dejansko iz katerega koli sadja, ki bo želo zavistne poglede brbončic ob lepi barvi in aromi. Foto: Shutetrstock

Sorbet je kot nekakšen sladoled! Samo, da to ni. Je namreč bolj osvežilen in načeloma tudi manj kaloričen. Gre za izdelek na osnovi vode, sladkorjev in sadja, ki je zamrznjen ob vpihovanju zraka, tako da ima gladko strukturo brez večjih ledenih kristalov. Čeprav je njegova glavna sestavina zamrznjena voda, ravno zaradi postopka priprave ni zamrznjen v trd led, ampak ima prijetno mehko strukturo, ki jo lahko ližemo kot sladoled. Sorbeti so lahko narejeni iz najrazličnejšega sadja, glede na sadno vrsto (razlike v količini sladkorja, kislosti, vodenosti, aromatičnosti posameznega sadja) pa se tudi določi količino dodanega sladkorja, dodatek kislin ali vode. Nekatero sadje namreč potrebuje več dodanega sladkorja in vode, spet drugo je skoraj dovolj sladko, a je premalo kislo, morda pa potrebuje še malo dodane vode, da dosežemo ravno pravšnjo teksturo.

Od aperitiva do sladice

Ime po nekaterih virih izhaja iz perzijskega izraza sharbate oziroma aharbata, ki je pomenil osvežilno alkoholno pijačo. Sprva je bil sorbet nekakšen osvežilni napitek, danes je priljubljen predvsem kot zamrznjena sladica, ki nadomešča sladoled. Ledeno mrzla pijača je bila sprva narejena iz odišavljene vode in snega, pozneje pa so vodo zamenjevali s sadnim sokom ali vinom, ki so mu dodali med ali sladkor in različne začimbe. Sorbet je bodisi v obliki ledenega napitka bodisi kot zamrznjena sladica precej preprost za pripravo, je lahek in osvežilen, postrežemo ga lahko kot aperitiv ali digestiv, še posebno je dobrodošel med daljšimi obroki, da si med več hodi daljšega obeda nekoliko olajšamo občutek v želodcu. Ta osvežilni napitek namreč pogosto ponudijo ob obrokih hrane, na primer po predjedeh in pred glavno jedjo, na sredi kosila ali večerje kot nekakšen odmor ali predah, ki naj bi nevtraliziral in pripravil brbončice na drugačne okuse. Lahko ga ponudimo tudi kot sladico na koncu obroka ali kot samostojno osvežilno pijačo. Poleg tega je tudi precej manj kaloričen od sorodnih sladolednih izdelkov in je prava poslastica ter osvežitev za vse, ki ljubijo čiste sadne arome brez mlečnih priokusov.

Sorbet iz penine

Alkoholni sorbeti so največkrat v tekoči obliki, ki se, kot rečeno, pijejo kot aperitiv ali digestiv. Eden bolj znanih in priljubljenih je tisti na osnovi šampanjca in limone oziroma pomaranče. Pripravimo ga tako, da na kuhinjski pult razvrstimo naslednje sestavine: 2 skodelici vode, 1 skodelico kristalnega sladkorja, 1,5 skodelice polsuhe penine, 1 žlico limonovega soka, 2 žlici pomarančnega soka. Dela se lotimo takole: v kozici segrevamo vodo in sladkor, da se ta stopi. Nadaljujemo z mešanjem, da sladkorni sirup zavre. Zmanjšamo ogenj in pustimo vreti slabih deset minut. Odstavimo in ohladimo. Nato sirup vlijemo v visoko posodo in dodamo penino ter sveže iztisnjen limonov in pomarančni sok. Zmešamo, pokrijemo s prozorno folijo in vsaj za tri ure postavimo v zamrzovalnik. Vmes večkrat premešamo z metlico. Čeprav gre za alkoholno pijačo, pa bo ta sila osvežilna!

Sadni sladoled ali sorbet?

Razlika med sadnim sladoledom in sorbetom je odvisna predvsem od tega, s katerim sladoledom imamo opravka. Največkrat je razlika kar velika, saj imajo sadni dodanega precej več sladkorja in tudi drugih dodatkov, ki nadomeščajo delež sadja in njegovo aromo. Sadni sorbet pa po definiciji nastane iz ledu in sadnega soka, lahko tudi zamrznjenega sadja, kjer je sadni delež večji. Industrijskim različicam so sicer dodani še sredstva za stabilizacijo (to so naravne gume in pektin) ter morda zelo nizka količina emulgatorjev.

Sadne sorbete lahko doma pripravljamo iz različnih vrst sadja. Odličen je limonov, grenivkin, iz lubenice, malinov, oziroma takšen, kot si ga boste zamislili. Pravi sadni sorbet naj bi bil popolnoma gladek, zato sadni sok, iz katerega ga naredite, potisnite skozi krpo, kadar sadje vsebuje drobne peške. Kadar uporabljate kislo sadje, naj bo sladkorja več. Če se vam zdi presladek, dodajte malo limonovega soka. Če ga pripravljate za otroke, seveda v vsakem primeru izpustite alkohol. No, v vsaki izvedbi bo zelo okusen!

Škrlatno rdeč

Največkrat se na fotografijah bohoti škrlatno rdeč sorbet, ki je pripravljen iz rdečega ribeza, ki sladici daje barvo in izjemen svojstven okus. Pripravimo ga tako, da približno 300 g ribeza in 100 g jagod zmešamo v gladko kašo v mešalniku. Na skledo položimo cedilo, ki ga obložimo z gosto gazo. Sadno kašo stresemo nanjo in iztisnemo sok. Na štedilnik medtem pristavimo približno dva decilitra vode in 100 g sladkorja, zavremo in pustimo vreti 5 minut. Ohladimo sirup, dodamo sadni sok oziroma kašo ribeza, po želji šilce vodke, na koncu pa še trd sneg iz beljaka. Vse skupaj nalijemo v posodo s pokrovom in čez noč pustimo v zamrzovalniku. Drugi dan, ko dobimo obiske, kozarce za serviranje pripravimo takole: s kosom limone podrgnemo rob kozarca. Na krožnik natresemo tanko plast sladkorja in vanj pritisnemo rob kozarca, ki smo ga namazali z limono. Pred serviranjem sorbet stresemo v mešalnik in ga hitro premešamo, da dobimo gladko, kremasto, a še vedno gosto zmes. Nalijemo v kozarce z ledenim robom. Sorbet potem takoj postrežemo in nemudoma popijemo, da se preveč ne utekočini! Na svežino in na zdravje!

Deli s prijatelji