Na tradicionalni prleški trgatvi smo poleg grozdja, mošta in vina okušali bučnice, ki se k naštetemu nadvse lepo podajo. Bučna semena veljajo za okusen in zdrav prigrizek, s katerim v zimskih večerih potešimo željo po grizljanju čipsa in podobnih nezdravih packarij.
Namesto čipsa in bobipalčk
Večerja po napornem dnevu je bila slastna in obilna, in ko je bila zunaj že povsem trda tema, smo posedli okoli pravkar zakurjene peči. Pogovor je stekel, gospodinja je na mizo pred ne prav lačne goste postavila še nekaj prigrizkov. Poleg kozarca vina se vedno prileže še kaj za pod zob. Po trgatvi se seveda ne bi spodobilo grizljati čipsa in bobipalčk, zato smo poleg sira, domačega kruha in klobas dobili še orehe, lešnike ter sončnična in bučna semena.
Buče so vsestransko uporabno živilo. Čeprav je svojčas veljalo, da je bučno meso za prašiče, semena pa za olje, se danes pogosto znajdejo tudi na našem jedilniku. Okusni so celo cvetovi buč, ki jih ponudimo ocvrte.
Vsaka vas svoj recept
Ker je ravno čas buč in ker smo bili ravno sredi dežele tikev, kot pravijo domačini, smo gospodinjo povprašali, kako so nekoč pripravljali bučna semena, ki so bila v teh krajih vedno na voljo. »Zelo enostavno, ko smo trebili buče, smo semena dobro očistili in oprali v vodi, da smo odstranili sluz. Sušili smo jih na soncu, dokler je bilo lepo vreme, potem pa notri na peči. V nekaj dneh so bila pripravljena in so ostala užitna več mesecev.« Na pripoved je gospodar pripomnil: »Pri nas smo delali podobno, le da jih nismo nikoli spirali z vodo. Pa pozabila si povedati, da jih je najbolje hraniti v papirnatih vrečkah.« Tako je to, vsaka vas, če ne celo hiša, je imela svoj recept, mi pa poskušajmo, kaj nam bolj ustreza. Kot vidimo, je postopek sušenja povsem preprost, zato nikar ne zavrzimo bučnic.
Semena sušimo ali pečemo
Ko bomo buče izdolbli za okras ali za juho, naj otroci postrgajo bučnice. Semena lahko sušimo tudi v pečici, vendar pazimo, da temperatura ne bo previsoka. Pri sušenju bodimo pozorni tudi na to, da bučnice lepo razporedimo v eno plast, da se ne sprijemajo. Lahko pa jih tudi pečemo: očiščena rahlo osolimo, zmešamo z olivnim oljem ali stopljenim maslom in naložimo na pekač, najbolje na pekipapir. Pečemo približno pol ure pri temperaturi 150 stopinj, postrežemo še topla.
»Včasih smo bučnice grizljali tudi za potešitev lakote. Ko smo otroci šli v šolo, smo imeli v žepu kakšno jabolko, kos kruha in pest semen. Pa je bila malica. Če bučna semena temeljito zgrizemo in premešamo s slino, nam dajo občutek sitosti,« se je časov svoje zgodnje mladosti spominjal gospodar, rojen malo pred drugo vojno. Mi pa smo pri tem pomislili, da bi v današnjih dneh, ko se mnogi spopadajo z debelostjo, to izkušnjo lahko uporabili v svoj prid. Grizljajmo zdravo, okusno in še nasitno!
Krepijo živce, lase in nohte
Bučnice niso le slasten prigrizek, temveč njihovo redno grizljanje prinaša tudi zdravstvene koristi našemu organizmu. So odličen vir proteinov in mineralov, vsebujejo kalcij, magnezij, cink, železo in fosfor ter vitamine A, B in E. Ugodno vplivajo na prebavo, krepijo živčni sistem ter lase in nohte. Pozitivno učinkujejo na prostato, zato jih posebno priporočajo moškim. Bučna semena pomagajo pri težavah s sečili, varujejo pred ledvičnimi kamni in ščitijo pred črevesnimi paraziti, na primer glistami. Znižujejo nivo škodljivega holesterola in varujejo pred rakom.
