Kot kaže, je bordojskim vinarjem kar odleglo, ko so lahko poročali o zahtevnem letniku 2011. Letnik 2009 je bil odličen, in ko je sledil še en odličen, 2010 kakopak, je kazalo, da jim je kar malce nerodno. No, vse dokler ni bilo treba postaviti cen, ki so z letnikom 2010 dosegle rekord. Saj jim je lahko odleglo. Kaj če bi bil tudi 2011 odličen?
Kaj bi naredili z že tako visokimi cenami?
Vreme je bilo lani v Bordeauxu podobno vožnji z vlakom smrti. Pomlad je bila izjemno topla, razvoj je bil tri tedne pred povprečjem. Cvetenje, ki se na teh meridianih običajno začne konec maja ali v začetku junija, se je zaradi visokih temperatur in suše začelo že okrog 12. maja. Ob koncu junija so temperature dosegle skoraj 40 °C, kar je še posebno slabo vplivalo na merlot. Zato za 2011. govorimo o letniku cabernet sauvignona. Na desnem bregu, kjer je merlot glavna sorta, so se posebno dobro izkazala posestva z veliko vsebnostjo cabernet franca, kot je znameniti Cheval Blanc. Njegovi kronisti so zapisali, da se je barvanje jagod oziroma veraison, kot temu pravijo Francozi in Angleži, začelo že 17. julija, najhitreje, odkar beležijo. Hladni julij in deževni avgust sta ustavila zorenje, trgatev je bila pozneje kot 1997. in 2003.
Topel september je rešil letnik
Izkazal se je kot zelo dober za bela vina, še posebno za sladki sauterness. Bela suha z območja Pessac-Leognan ter delno iz Gravesa izkazujejo zelo visok nivo in dajejo dodatno težo letniku, a resnici na ljubo se o belih bordojcih ne razpravlja prav veliko. Tudi 2007 je bil velik za bela in sladka, a v naših mislih je zasidran kot letnik za preprostejša in hitro pitna rdeča.
Prvokategorniki Mouton, Latour, Lafite, Margaux, Haut-Brion so se, kot je zadnja leta že navada, dobro izkazali. Imajo dovolj zaledja, da si lahko privoščijo selekcijo na vseh nivojih, kar seveda stane. A če dobijo za steklenico skoraj 400 evrov, morajo pokazati nekaj več. Preostali?
Vina s poreklom Margaux so nekoliko lažja in bodo hitro za piti, spet druga so dokaj tanična. Saint-Julien je morda najbolj konsistenten, izstopa Ducru-Beaucaillou, ki je prekosil samega sebe. Iz izrazito sadnega, koncentriranega sloga se je prelevil v klasičen, bogat, elegantnejši slog, ki so ga gojili pred desetimi leti. Leoville Las Case je neverjetno zaprt, čisto nasprotje Ducru in verjetno najbolj trdoživo vino letnika.
Vina s poreklom Pauillac, značilna po taninih in strukturi, so zvesta svojemu slovesu. Izpostavil bi zelo precizni in užitkarski Pontet-Canet, ki ima certifcirano biodinamično pridelavo.
Ja, tudi veliki so lahko sonaravni
Rdeča iz Pessac-Leognana s kombinacijo zelenih not in prezrelosti ter vehementno rabo novega lesa se letos ne kažejo ravno v dobri luči. Zato pa sta tako beli kot rdeči Domaine de Chevalier 2011 med najboljšimi vini letnika nasploh. Ena najbolj konsistentnih degustacij je bila z leg Saint-Emilion 1er grand cru classé. Dobrih ducat vin, vsa zelo dobra ali odlična, izstopata Cheval Blanc ter Angelus. Presenetil je Trotte-Vieille, ki je bil pogosto robusten in neizklesan. Za preostala vina iz St. Emiliona velja, da so zelo mešan paket. Kar velja tudi za Pomerol, ki sploh ni tako dober, kot ga ocenjujejo angleški trgovci.
Vina letnika: Cheval Blanc 2011, Saint-Emilion 1er grand cru classé A, ki ponudi rahlo pikantno izjemno prefinjeno cvetico. Tekstura je kljub obilici taninov kot iz svile, v ustih je okusen, mineralen. Zdi se, da je vse na mestu, v resničnem slogu hiše. Zdržal bo tri dekade.
Haut-Brion 2011 (rdeč) ter la Mission Haut-Brion 2011 med belimi. Kot berem, je izjemen tudi Palmer, ki mi ga žal zaradi stavke kontrolorjev letenja ni uspelo poskusiti.
Skratka, če boste hoteli kakšen zaboj letnika 2011 shraniti za pravkar rojenega potomca, boste to lahko izvedli. Naloga ne bo pretežka pa tudi banke ne bo treba oropati. Chateauji so že začeli kampanjo en primeur. Pričakovano zgodaj in pričakovano po nižjih cenah. Lafite 2011 je 30 odstotkov cenejši kot lani in steklenica stane »vsega« 420 evrov pri bordojskih trgovcih, lani 600 evrov. Prištejte maržo vašega trgovca in DDV, pa imate končno ceno. Cos d'Estournel je spustil ceno celo za 50 odstotkov.
Treba je zaupati svojemu trgovcu, ki naj bi bil, tako Angleži, zelo pomemben pri izbiri. Če smo lahko v letnikih 2009 in 2010 izbirali kar počez, bo letos treba dobro prebrati. V Bordeaux sta se letos odpravila Saša Arsenovič (Rožmarin) in Gašper Čarman (eVino).
Letnik 2011 seveda ni na ravni izjemnih 2005, 2009, 2010, tudi ne v rangu odličnega 2000 in zelo dobrega 2003. Vsekakor bo boljši od 2002 in kratkoživega 2007, primerljiv in nekoliko boljši kot klasični 2001, 2004 in 2008. V dobri družbi, torej.
Za začimbo: v začetku tedna je Chateau Latour sporočil, da je letos zadnjič ponudil vina po principu en primeur. Raje bo počakal, da bodo dozorela v njihovi kleti, in jih ponudil na trg, ko bodo dozorela. Najbrž računa, da jih bodo s časom prodajali dražje kot danes.
Je to začetek konca prodaje en primeur?
En primeur kampanja je izjemno marketinško orodje za ves Bordeaux. Letos se ga je udeležilo 6400 trgovcev in piscev, ki so teden dni oblegali bordojske dvorce (kleti). Bordeaux je bil teden dni v središču sveta. Simon Staples, direktor za vina pri najstarejšem angleškem trgovcu Berry Brothers, primerja kampanjo en primeur z velikim športnim dogodkom. Čeprav pozdravlja potezo Latourja, pravi, da bo rezultat podoben, kot bi igrali svetovno prvenstvo v nogometu brez Brazilije.
