Bledež tako zelo častijo, da ima svoj praznik

Tam ob morju in po istrskih gmajnah te dni poleg divjih špargljev, blušča in drugih užitnih rastlin na vrtovih ter njivah lepo uspeva tudi bledež. Kaj je to, vedo predvsem Istrani, drugi pa o tej rastlini, dokler ne izvemo, da gre za blitvo, le ugibamo. Uspeva vse leto in včasih se je z njo poleg oljkarstva, vinogradništva, sadjarstva in gojenja vrtnin preživljalo še zlasti veliko gospodinjstev okoli Padne.

Vaščani tako radi povedo, da so njihovi predniki prav z denarjem od prodane zimske ter letne blitve leta 1885 zgradili zvonik ob vaški cerkvi zavetnika kraja sv. Blaža. »Ko so gradili cerkev, so ugotovili, da bo za dokončanje zvonika zmanjkalo novcev in so se zbali, da bo prenizek. Odločili so se, da takega ne bodo imeli in da bodo zgradili višjega, ki bo, kot bog zapove. Denar za njegovo dokončanje so zbrali iz izkupička od prodaje bledeža, ki tu raste poleti in pozimi,« pove domačin in navdušen istrski kulinarik Robert Titan, ki je pred kratkim predstavil knjigo z recepti Istrske jedi z zgodbo. Tako so vaščani za 26,5 metra visok turn, ki ima tri zvonove, prispevali nekaj več kot 1600 takratnih florintov.

Ne samo zato je pokojni zgodovinar in znan raziskovalec avtentične istrske kuhinje ter tamkajšnji domačin Alberto Pucer bledežu v čast pred šestimi leti dal pobudo za prvi vaški Praznik olja in bledeža. Letos je bil že šestič in je prerasel v dvodnevno etnološko, družabno ter seveda predvsem kulinarično dogajanje. Domačini zatrjujejo, da daleč ni enake blitve in jo tudi zato skupaj z jedmi iz nje oziroma z njo spoštljivo častijo. Gospodinje so presenetile z nešteto dobrotami, ki močno presegajo vsem znano blitvo s krompirjem in seveda z nemalo česna, kakršno znajo drugje največkrat postreči predvsem kot prilogo ob ribah.

Vrata je odprlo 16 domačij in tudi na stojnicah po dvoriščih ter ozkih vaških ulicah ponujalo jedi. Poleg vse bolj cenjenih istrskih lokalnih sestavin se je tako našla v kruhu, žemljicah, polenti, polpetah, prežganki, fritaji, štrukljih, knedlčkih, palačinkah, enolončnicah, sipinem brodetu, testeninah in tudi slajših jedeh, kot so na primer zavitki, piškoti ter celo pralineji. S praznikom se tako odpira še ena čudovita in manj znana zgodba istrskega zaledja, ki ima tisti čaroben okus tamkajšnje kulinarike in kulture.

Bledež oziroma blitva ima že stoletja pomembno mesto v istrski kuhinji. Za pripravo jedi naj bi jo prvi začeli uporabljati stari Grki, k nam pa so jo verjetno prinesli Rimljani. Latinsko ime zanjo je beta in Istrani so ime bledež prevzeli od zahodnih sosedov Furlanov, ki ji pravijo blede. V primerjavi z drugo domačo zelenjavo ima to prednost, da je sveža na razpolago skozi vse leto. Ima zelo malo kalorij in kar nekaj drugih dobrih sestavin, kot so rudnine kalcij, kalij, magnezij, železo, mangan in fosfor. Bogata je tudi z vitamini B1, B2, B6, vitaminom C in betakarotenom, ki se v telesu pretvori v vitamin A. Vsebuje folno kislino, ki skupaj z železom preprečuje in zdravi slabokrvnost, zaradi česar je še zlasti priporočljiva za nosečnice. Previdnost pri njenem uživanju priporočajo tistim z ledvičnimi kamni in putiko. Ker lahko vsebuje tudi veliko nitrata, nekateri svetujejo, da jedi iz nje ne pogrevamo in jo raje zavrzimo.

Svežo blitvo prepoznamo po krepkih steblih in listih brez rjavih lis, sicer pa svežo lahko hranimo zavito v vlažno krpo v predalu za zelenjavo hladilnika dva dni. Ker je običajno med listi in stebli nekaj peska ter zemlje, jo moramo pred pripravo temeljito oprati. Zaradi različnega časa kuhanja ločimo liste od stebla, s katerih odstranimo vlaknato lupino. Liste kuhamo kot špinačo, a ne predolgo. Stebla pa lahko narežemo na manjše koščke, ki jih kuhamo ali dušimo v pokriti posodi na oljčnem olju ali maslu do deset minut. Po tem času jim za nekaj minut lahko dodamo natrgane liste in jih skupaj dušimo še nekaj minut. Če proti koncu takšne toplotne obdelave dodamo limonov sok ali kis, listi ne bodo posiveli.

Sprehod po Padni je bil med njihovim praznikom sila kulinarično navdušujoč. Gospodinja Eva Plahuta je pripravila sarmam podobne zavitke iz listov blitve in polnjene z ječmenom. »Skuham cele liste blitve in posebej popražim čebulo, kuhan ječmen ter začinim s čemažem, timijanom, origanom in malo lešnikov nasekljam vmes. Zmes zavijem v liste blitve in še malo popečem v pečici,« je izdala svoj recept. Med drugim je ponudila blitvin zavitek in palačinke, napolnjene z nasekljano dušeno blitvo, ki ji je dodala še malo koščkov domače klobase.

Rozalija Horvat je skuhala koromač z blitvo in prežganko z blitvo. Za prežganko na oljčnem olju, ki mu doda malo masla, popraži moko, nato pa doda vodo, kumino, sol in, kot pravi, najpomembnejšo začimbo – veliko ljubezni. Blitvo skuha, zmeša in doda v prežganko, na koncu pa naredi še jajčni cvet, kot pravi zžvrkljanemu jajcu. Slaščičarka Petra Špeh je predstavljala celo vrsto slajših jedi z blitvo, od piškotov, zavitka s kombinacijo blitve in tartufov do pralinejev z blitvo. Pri Denisu Goji se je lahko okušalo polento z blitvo in stebla blitve v solati, ki je bila začinjena s česnom in oljčnim oljem. Pravi gurmanski užitek pa je bil v kotličku pripravljen sipin brodet z blitvo. Slednjega je iz lignjev pripravil tudi Robert Titan, poleg pa še celo vrsto dobrot. Spekel je ene stisnjenčke z bledežem, skuto in gorgonzolo in druge, kjer je gorgonzolo nadomestil parmezan. Spekel je tudi rogljičke s skuto in bledežem, potičko z bledežem in celo fritule. Vanje je v testo dodal nasekljane slane ribice in na kockice narezana stebla blitve, ki jih običajno zavržemo. Omenimo še Vesno Žerjal, ki je s svojo taščo med drugim pripravila polpete z blitvo, palačinke z blitvo in lososom, kruh z blitvo in korenčkom ter fritajo z blitvo ter panceto.