Bazilika je hvaležna spremljevalka

Bazilika je ena izmed najbolj značilnih začimb mediteranske kuhinje, ki jo naši zahodni sosedje še kako dobro poznajo, saj naj bi menda celo predstavljala zeleno barvo v njihovi zastavi. Saj veste, pica margerita in njene barve. A niso le Italijani in Mediteranci tisti, ki se navdušujejo nad baziliko. Kar zajetno število oboževalcev ima, saj je rastlinica s sila prijetnim, nekoliko nenavadnim okusom, ki ima še nekatere zdravilne lastnosti, poleg tega je tudi v vrtičkih dobrodošla kot dobra soseda mnogo vrtnin, saj odganja škodljivce. Je rastlina, ki jo rade obiskujejo čebele, njeno eterično olje pa uporabljajo tudi v industriji parfumov.

Od zelene do škrlatne

Izvira iz tropskih predelov Azije. Dandanes jo gojijo povsod po svetu, kjer je podnebje dovolj toplo, najbolje pa uspeva v predelih Sredozemlja, saj ni navdušena nad temperaturami, nižjimi od pet stopinj Celzija, po drugi strani ne mara niti pretirane suše. Znanih je okoli šestdeset različic te začimbnice, ki se razlikujejo po velikosti, obliki in barvi listov pa tudi po aromi. Odvisno od sorte, rastlina zraste od 25 do 40 centimetrov visoko. Je močno razvejana in ima liste od jajčasto do podolgovato koničastih in celo nazobčanih oblik. Večinoma so srednje zeleni, obstajajo pa tudi sorte z rdečimi listi in listi s pridihom škrlatne. Cvetovi so beli, rožnati ali škrlatni in rastejo v vretencih na koncih stebel. Njena aroma je najbolj intenzivna, tik preden cveti in v začetku cvetenja, zato jo takrat porežemo, če jo želimo sušiti ali shraniti.

Medtem ko se v kulinariki zahodnega sveta uporablja predvsem zelena bazilika, in sicer zgolj listi, je v vzhodnih deželah dobrodošlo tudi seme bazilike za pripravo osvežujočega napitka. Semena dodajo v sokove ali mineralno vodo, tako da ti nabreknejo in spominjajo na ribje ikre. Takšen napitek spodbuja prebavo, tek in pomirja.

Bazilika in pelati, bazilika in česen, bazilika in mocarela …

Bazilika je, kot že rečeno, nadvse hvaležna spremljevalka paradižnika. Njuna skupna aroma ima zaradi splošno razširjene hkratne uporabe zelo prepoznaven okus, ki ga s pridom uporabljajo predvsem v italijanski, španski in grški kuhinji, kjer je nepogrešljiva tudi v različnih svežih solatah ter v kombinaciji z balzamičnim kisom in oljčnim oljem. Lepo se poda še h gobam, raznim mesnim omakam, piščancu, ribam, morski hrani in sirom ter začimbam, kot so rožmarin, timijan, žajbelj, origano in česen.

Najbolj okusna in aromatična je sveža, zato je lonček za smukanje na pultu ali okenski polici kar razširjen pojav tudi med ljubiteljskimi kuharji. Ko jo enkrat osmukamo in narežemo, začne hitro izgubljati aromo, oksidira in postane črna na rezih. Zato je sprotna raba še najbolj smotrna, pa še to je najbolje, da jo jedem dodajamo povsem na koncu in brez dolgih toplotnih cmarjenj. Za daljše shranjevanje obstaja več metod, vendar sušenje ni najbolj optimalno, saj listi izgubijo večji del svoje arome. Primernejše je zamrzovanje – liste najprej blanširamo, potem jih zberemo v vrečkah ali pa jih zavijemo v folijo ter vložimo v zamrzovalnik. Še bolj priporočljiva je priprava pesta, torej zelene bazilikine paste v olju in soli, ki ostane uporabna tudi leto in več. Italijani tudi cele liste hranijo tako, da jih vložijo v kozarec, posolijo in prelijejo z oljčnim oljem.

Bazilika pa ni le začimba slanih jedi. Prav zanimivo dopolnilo je tudi pri pripravi sladkih sorbetov, sadnih kup in marmelad. V splošnem velja, da se jo dodaja predvsem nekoliko manj aromatičnemu sadju, kot so jabolka, breskve, lubenica itd.

Za lažjo prebavo in sproščen um

Kot večina zeli tudi ta prinaša določene ugodne učinke na človekov organizem. V ljudskem zdravilstvu so z njo predvsem lajšali težave s prebavo, dihali in nespečnostjo. Zelišče bazilike vzbuja tek, preprečuje napenjanje in lajša bolečine ter krče prebavil. Površinsko razkužuje, zato jo uporabljajo pri manjših ranah in praskah. Zelišče in seme uporabljajo kot razkužilo pri boleznih izločal in pri belem toku, s poparkom spirajo tudi aknasto kožo. Deluje blago pomirjevalno in pomaga pri nervozi, nespečnosti, depresiji in izčrpanosti. Lajša živčne glavobole, migreno ter težave pri gripi, vročinskih stanjih, oslovskem kašlju in pljučnih boleznih. Pri vnetjih sluznice ust in slabem zadahu si lahko pomagamo z grgranjem pripravka bazilike, kot prvo pomoč, ko nas na vrtu na primer piči žuželka, pa lahko na predel pika vtremo oziroma podrgnemo nekaj listov bazilike. Je hitro pri roki!

V kozmetiki liste bazilike ali njen izvleček uporabljajo za nego oslabele, izsušene in zategnjene kože. Pomaga pri različnih oblikah kožnih nečistoč, na primer lišajih, izpuščajih itd. Skupaj z meliso sta nasploh prvi dišavnici, katerih izvlečke so uporabljali kot tonik ali dišavno vodico v ljudski kozmetiki.