Al Giardinetto, po naše vrtiček, je skrit dragulj, ki ne da veliko na reklamo, niti internetne strani denimo nima, a glas o njem gre od ust do ust, še posebno med Italijani, ki se jim je simpatični chef Paolo Zoppolatti prikupil v televizijskih oddajah. Zato ni čudno, da je chef postal kulinarični ambasador domačega Krmina, kjer je njegova družina že leta 1907 odprla trattorio, ta pa je do danes ostala v družinskih rokah. Paola najdemo tudi v italijanskem vodniku Jeunes Restaurateurs d' Europe za leto 2014 z drugačnimi, duhovitimi fotografijami chefov. In še dobro, da smo rezervirali mizo, kajti trattoria je bila polna do zadnjega kotička.
Usta smo si najprej osvežili s franciacorto brut – barone pizzini iz Lombardije, narejeno po klasični metodi. Zato je poleg arom breskve, marelice, rumenega jabolka in mineralnosti na nos prinesla tudi aromo skorje kruha, v ustih pa so bili mehurčki zelo poskočni. Vino z veliko svežine, a neverjetno uglajenostjo je poskrbelo, da je krema iz sira lažje zdrsela po grlu, lakoto smo si ob branju jedilnega lista tolažili z več vrstami domačega kruha, tudi s ploščato piadino in fokačo. Nežna žolca s šunko, zelenjavo in omako iz paprike na zelju, ki je zaradi namakanja v kisu spremenilo barvo, je bil pozdrav iz kuhinje. Medtem so v mocarelo, ki so jo s segrevanjem raztegnili in stanjšali, zavili speck (slanino) in poganjke divjega hmelja, ki jim Italijani pravijo bruscandoli, nekaj hmeljevih vršičkov pa so v kuhinji ocvrli. Ob franciacorti je bil to nadvse osvežilen krožnik. Čeprav je bilo treba na naslednjo jed počakati malce dlje, ob domačem kruhu z olivami, ki je prinesel grenkobo in slanost, ta pa se je lepo ujela s svežino mehurčkov, to res ni bilo težko. Ocvrta zelenjava, sladki škampi, nežni gamberi in kamalari in za posladek ocvrt mehek rak, od katerega zaradi mehke lupine niti košček ne gre v nič. Hrustljavo in prav nič mastno! Medtem ko Paolo suvereno obvladuje kuhinjo, njegov brat Giorgio skrbi za uglajeno strežbo in v kozarec nam je natočil sauvignon »soseda« Oscarja Sturma, letnik 2013. Kombinacija hrane in vina je bila odlična, še posebno ker je vino ujelo tudi sladkast okus zelenjave. Mehko in dopadljivo ter velikega telesa je postreglo z okusom, ki je trajal in trajal, v pookusu pa prineslo kanček prijetne grenkobe. Medtem ko je pri tej jedi kazalo svoj sadni obraz, so polnjene testenine s pršutom, zelenimi in belimi beluši in sirom montasio poudarile njegovo mineralnost. Moč in slanost pršuta san daniele so ublažili beluši, ti pa so podčrtali mineralnost sauvignona. Ječmenovo rižoto z vrhunsko kapesanto, eno boljših, kar smo jih okušali zadnje čase, smo poplaknili s friulanom, 2013, ki ga je pridelal še en domačin, Thomas Kitzmueller. Na nos je prinesel arome belega cvetja, vinogradniške breskve, jabolka, kanček ananasa, v ustih pa se je vse to zlilo v eno samo mehkobo žameta s kančkom grenivke. Že je bil pred nami romb s šparglji, vongolami, koščki krompirja in popečenimi mandlji in s tem krožnikom so prišle še bolj do izraza karakteristične mandljeve note friulana. Ob rombu je friulano pokazal, da ima več obrazov. Čeprav se v teoriji k belušem priporoča sauvignon, je tudi friulano več kot uspešno lovil korak z njimi, pri čemer mu ni zmanjkalo sape. Ob tej jedi je vino naravnost zacvetelo.
 |
Vrsta ponudbe: restavracija
|
Za sladico smo komaj še zmazali semifredo, ki ga je Giorgio poškropil s sprejem iz grape, in jagodni tiramisu, ko smo se ob šanku že poslavljali, pa nam je Giorgio v kozarec natočil še rdeči tazzelenghe, zelo redko vino, ki, tako njegovo ime, reže jezik. Zori počasi in v tem času se zmehča do nežnega značaja, ki pivca nagradi s posebnim okusom.
Chef Paolo je kreativec, krožniki so na videz preprosti, jedi enostavne, brez pen in dušika, a vsaka malenkost je naštudirana do potankosti. Paolove jedi temeljijo na furlanski tradiciji s ščepcem sodobnosti, a brez nepotrebnega pretiravanja in s čistimi okusi regionalne kuhinje s srednjeevropskim vplivom. Samouk, ki je obiskoval šolo za oblikovanje in opremo, je pod taktirko mame Marie, ki mu je bila v kuhinji učiteljica in mentorica, svojo strast do kuhanja spremenil v poklic oziroma kar način življenja. Tudi na počitnicah se namreč najraje smuka po kuhinjah svojih kolegov in domov prinaša nove okuse.
Obisk toplo priporočamo. Ne nazadnje iz Collia prihajajo najboljša italijanska bela vina, v Al Giardinettu pa izbor vin na kozarec menjajo vsaka dva tedna. Če bo kozarčkov preveč, lahko pri njih tudi prespite v apartmajih.
Dobro je vedeti
- Trattoria Al Giardinetto
- Chef Paolo Zoppolatti
- via G. Matteotti 54, 34071 Cormons, Italija
- Tel.: 00 39 0481 602 57
- E-mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
- urnik: Kuhinja od 12.30 do 14.30 in od 19.30 do 21.30, ob ponedeljkih in torkih zaprto. Zvečer in konec tedna priporočljive rezervacije.
- vinska klet: 100 vinskih etiket.
