Adijo, pšenica, pozdravljena, ajda

Ko vam popolnoma zmanjka idej, kaj kuhati za kosilo in kako popestriti jedilnik, je rešitev lahko zelo preprosta. Vrnite se k tradiciji z ajdo!

Pogovorno jo uvrščamo med žitarice, čeprav botanično ne spada med trave ali žita, temveč jo prištevajo nekje med kislice in dresni. Je torej bolj nekakšna super zel, iz katere si lahko pripravimo zdravilni čaj, skuhamo kašo ali spečemo ajdov kruh. Hkrati ima krasno lastnost, da zrna ne vsebujejo glutena in jo lahko uživajo bolniki s celiakijo. Domovina navadne ajde je centralna Azija in Sibirija, ime pa je povzeto iz staronemškega Heiden (ajd, pogan), saj so jo v 12. stoletju s poganskega vzhoda in Kitajske prinesli v Evropo križarji. Kljub temu da se je sčasoma razširila po vseh celinah, ostaja ljubljenka vzhoda – danes je najbolj razširjena na območju nekdanje Sovjetske zveze in na Kitajskem. V naših, bolj zahodnih logih so jo po donosu že zgodaj prehiteli koruza, krompir in pšenica – tipični zavezniki današnjega razvitega sveta.

Ko zala ajda le zaviha nos …

Je ena tistih redkih užitnih rastlin, ki je bolj podobna plevelu in v resnici ne mara nobenih umetnih substanc – ne umetnih gnojil in ne sredstev proti plevelu. Če kmetje poskušajo podvojiti pridelek s čezmernim gnojenjem in škropljenjem, zala ajda le zaviha nos in uspeva še slabše! In kaj je za masovno kmetijsko pridelavo hujšega kot to, da jo je ajdo treba gojiti na starodaven način in brez možnosti za podvojen prirast na račun kemikalij?! Toliko več sreče za nas, pri ajdi smo namreč lahko skoraj prepričani, da za sicer polemično oznako eko res stoji naravno pridelan izdelek. Že zaradi načina pridelave je v načelu bolj zdrava kot na primer koruza, krompir ali pšenica, ki jih pridelovalci na veliko gnojijo in škropijo, dobro pa ne raste niti na predhodno (z gnojili) onesnaženih tleh. Ni se torej čuditi, da je dandanes polje ajde malodane redkost, njena prisotnost pa, podobno kot mak, znanilec razmeroma čiste (neonesnažene) pokrajine in prsti. Pri luščenju zrnja odpade od 50 do 60 odstotkov pridelka, kar je verjetno še naslednji razlog, da je v nemilosti intenzivnega tržnega kmetijstva.

Tudi za čebeljo pašo

Ker tržno kmetijstvo vsaj deloma prehaja v nemilost ozaveščenih ljudi, tako tudi ajda spet dobiva prostor, ki ji gre. V zadnjih letih se vrača na naša polja. Pomembna je pri ohranjanju kulturne krajine, kot zdravilna rastlina in čebelja paša pa tudi kot poljščina za kolobarjenje. Vključevanje v kolobar pomeni številne prednosti za posevke, ki ajdi sledijo. Obenem preprečuje razrast plevela, zato po spravilu zapusti njivo čisto, povrhu pa še zmanjšuje populacijo talnih škodljivcev. Ker je hitrorastoča poljščina, lahko predstavlja drugi pridelek na isti površini, na primer po ječmenu, po zgodnjem krompirju, zato je vključitev ajde v kolobar ekonomsko upravičena. Ajda je torej poljščina, ki je zaradi skromnih potreb po hranilih, učinkovitega delovanja proti zapleveljenosti in manjši občutljivosti za bolezni in škodljivce naravnost ustvarjena za ekološko pridelavo!

Popestritev jedilnika in dobro zdravje

V prehrani je vsestransko uporabna: kot kaša, moka za polento, žgance, kruh, testenine, štruklje, palačinke. Priljubljen je ajdov med, ki je temne barve z močno aromo in ostrim okusom. Zaradi bazičnih lastnosti deluje ajda pomirjujoče in zdravilno na jetra, žolč, slinavko in želodec, zavira osteoporozo, priporočajo jo tudi pri prehrani bolnikov s sladkorno boleznijo in s celiakijo, saj ne vsebuje glutena. Če nimate izkušenj z ajdovimi jedmi, potem menda brez prevelikih težav lahko začnete pri kaši. Ta je primerna kot priloga k jedem ali kot samostojna jed, na primer ajdota (ajdova rižota brez riža). Priprava je hitra, predvsem pa ajdota, tako kot rižota, prenese silno raznolikost sestavin – od vsemogoče zelenjave do gob, mesa ali smetane ter oreščkov in semen. In povrhu si človek za boljše žile lahko privošči še čaj iz ajdovih listov in cvetov. Ti namreč vsebujejo obilico rutina, snovi, ki lajša težave pri motnjah prekrvitve, zlasti pri razširjenih venah in krčnih žilah, ter je hkrati močan antioksidant.