Vajena je zmag in vedno znova najde poti, kako jih doseči. V velikem slogu. Mlada, a izjemno prodorna modna oblikovalka Nina Šušnjara ne izgublja svojega kompasa.
Ste v vročici izdelovanja nove kolekcije. Nam zaupate, katera bo rdeča nit?
Glavni navdih je iluzija. Ni vse tako, kot se zdi. To bo razvidno tudi v krojih. Kot vselej doslej bom tudi zdaj poudarila nov element. Kaj sledi po ogledalcih, pleksi steklu, zadrgah in zakovicah, boste videli na slovenskem modnem tednu naslednji mesec.
Se trenutno ukvarjate še s kakšnim projektom?
Z več projekti, med drugim sodelujem z avtomobilsko blagovno znamko Nissan, za katero pripravljam dekorativne nalepke.
Kaj vas sicer najbolj navdušuje, kar zadeva sveže oblačilne smernice – tudi v ustvarjanju lastne podobe?
Težko se odločim le za eno smernico, denimo strukturirane materiale. Najraje imam podrobnosti, dodatke. Včasih pretiravam, sledim filozofiji več je več, drugič mi bolj prija minimalizem. Rada imam nedefinirane odtenke, ko denimo ne veš, ali gre za sivo ali bež barvo.
Na modni sceni ste prvič zasijali pred dobrimi tremi leti. Kako vam uspeva združevati materialni vidik in ustvarjalnost – ko se je treba z njo dejansko preživljati?
Za tem se skriva veliko poslovnih odločitev. Hitro mi je postalo jasno, da ne moreš preživeti izključno z oblikovanjem. Takoj sem se odločila, da mi nikoli ne bo izpod časti delati na vseh ravneh mode – da sem navzoča tako v ustvarjanju stilskih podob v medijih kot tudi v oglasih. Svoje sanje bom zares uresničila takrat, ko bom lahko živela le od oblikovanja lastnih izdelkov. Trenuten politični in gospodarski položaj v Sloveniji žal pri tem ni v pomoč. Veliko je neplačnikov, država pa ti ne pride prav nič nasproti, kvečjemu ti vse skupaj še oteži.
Morda načrtujete, da bi šli v tujino?
Seveda, imam natančno vizijo. Saj veste, sam oblikovalec nikoli ne zadošča, pa če je še tako dober, pomemben je investitor, ki za njim stoji, in na koncu seveda sam naročnik, kupec. Uresničitev ene same kolekcije, če se naročilo v resnici zgodi, zahteva vložek več sto tisoč evrov. Moj naslednji prvi korak je torej najti investitorja.
Zdi se, da vam je sposobnost prebijanja v ospredje usojena. Kot šestletna deklica, pa tudi pozneje ste blesteli na plesnem parketu in dosegali najvišja mesta na svetovnih tekmovanjih. Že takrat je v vas tlela tudi želja po oblikovanju, kajne?
Res je. Že kot majhna punčka sem risala skice za kostume in sodelovala s šiviljo pri izdelavi. Prav plesna kostumografija mi je pomagala, da sem izoblikovala svoj slog, saj pri njej nisi domišljijsko omejen. Seveda sem se morala naučiti, kako njene značilnosti prenesti v vsakdanja oblačila.
Vas je v modnem svetu in njegovem zakulisju kaj posebej presenetilo, morda razočaralo?
Vemo, da je modna industrija neizprosna. Neprijetna plat je opravljanje. Vedno sem bila izločena iz spletkarjenja. Vsak korak, ki sem ga v svoji karieri naredila, je bil popolnoma moj. Nisem se dosti ozirala na druge, sicer ne bi dosegla niti polovice tega, kar sem. Prav to gre konkurenci najbolj na živce – da sem namesto že začrtanih poti, ki so jih ubirali drugi, šla po svoje.
Imate osebni moto, ki mu sledite že dlje časa?
Imam – živim svoje sanje in verjamem vanje. Včasih lahko narediš le majhen korak naprej, a tudi ta je pomemben.
