ČAS ZA MODO

Vsakodnevni opomniki

Objavljeno 27. januar 2015 20.20 | Posodobljeno 27. januar 2015 20.21 | Piše: Melita Meršol

Katarina Krmelj. Fotografinja po poklicu. Riba po zodiaku. Občutljiva, a odločna. Z jamicami v licih. V smehu in žalosti. Lovilka lepega in mikavnega. Posebna je.

Prepričana, da je v prejšnjem življenju živela v Londonu. Že od nekdaj so jo prijateljice prosile, naj jim pomaga pri izbiri oblačil ali jim opremi stanovanje. Doda tisto piko na i. Ker to res zna. Ima malone prirojen občutek za estetiko. V prostem času izdeluje nakit, predvsem zapestnice. Osebne. S skrivnimi sporočili. Pravi, da je njeno ustvarjanje, ko v srebro vpisuje črke, terapevtsko. Pri vsem, kar v življenju počne, pa jo navdihuje – življenje.

Dobiva se zgodaj zvečer. Iz kamnitega kamina prasketa in greje. Pri njej doma je, kot bi stopil v moderno newyorško stanovanje s pridihom domačnosti toskanske nostalgije. Na zofi nama dela družbo ljubki jorkširec Bali, iz zvočnikov odzvanja glas Emelie Sandé, pijeva zeleni čaj, na porcelanastih krožničkih čakajo domači piškoti, v prostoru je polno dišečih rož, na stenah in policah pa ravno prav izbranih detajlov, med njimi tudi ogrlic in zapestnic, ki žvenketajo pod nenavadnim imenom. In zaradi katerih sem pravzaprav prišla h Katarini na obisk.

Kdo sta pravzaprav Fuchsia & Celeste?

To sta nerazdružljivi prijateljici (smeh). Gre za imeni, ki sta nastali pred nekaj leti in me vežeta na številne lepe spomine, in se mi je zdelo logično, da jima podelim mesto tudi v svojem ustvarjalnem svetu. Markantna Fuksija, v tem primeru močna roza barva, me spominja na leto, ko sem imela priložnost preživeti nekaj čudovitih mesecev v Londonu – ki mi je mimogrede zelo ljubo mesto – in ko je bila večina stvari okoli mene v tej barvi; in Celeste (ki je mimogrede tudi barva), ona je bila ta tretja »punca«, ki je bila z menoj na poletnih počitnicah z najboljšo prijateljico, pa čeprav je bila samo blazina za v vodo, rdeče barve.

Že vrsto let med slovenskimi modnimi navdušenkami vrši, da so Katarinine zapestnice modni » must have «. Kako vam uspeva ohranjati ta status?

Hvala za kompliment. Mislim, da statusa ne ohranjam jaz, ampak moje delo, in da se skrivnost skriva v enostavnosti in hkrati združljivosti tega nakita z vsem, kar določena ženska je, čuti, in ne glede na to, kakšen je njen slog. Moje zapestnice so tako edinstvene kot večne. Dopuščajo, da nosijo del misli lastnice ali pa njene sanje, njene cilje, njene male skrivnosti.

V srebrne ploščice vpisujete najrazličnejša imena, misli, simbole... Gre morda za nekakšne talismane sreče?

Ne vem, ali bi jim rekla ravno talismani sreče, to se sliši tako vračevsko (nasmeh). Gre za to, da si lastnice ali lastniki nakit personalizirajo ter mu s tem vdihnejo del sebe, in takrat seveda za njih dobi poseben pomen, simboličen, če želite, in ja, mnoge to osreči. Jaz jim rečem kar daily reminderji (slovensko: vsakodnevni opomniki). Nekaj, kar te v danem trenutku dneva lahko opomni, da si, da imaš, ali na tisto, v kar verjameš in ti da moč ali pa mir.

Česa pa vanje ne bi nikoli vpisali?

Težko rečem, še pred letom sem rekla, da pasjih tačk na zapestnici ne razumem, pa se mi zdaj zdijo nekaj povsem normalnega. Nekomu lahko nekaj pomeni veliko, drugemu prav nič. Če se mi neki napis zdi neprimeren, to nikakor ne pomeni, da se zdi prav tako tudi tistemu, ki bo to nosil. Vse to je popolnoma v redu, dokler seveda to ne posega v moj slog, slog mojega nakita. Gre za zaupanje naročnika meni in nasprotno, jaz spoštujem njihove želje. Je pa res, da so mojemu slogu bližje črke, besede kot risani simboli.

Kaj je pri nakitu trenutno najbolj modno, če odmisliva glamur?

Na svoj nakit ne gledam kot na t. i. trendovski nakit, bolj bi ga opredelila kot terapevtski, če že moram izbrati kategorijo. Predvsem ker so tu besede in barve trakcev, pomembno je, da si v danem trenutku izberete, kar potrebujete. Kot ženske rade včasih rečemo: »Joj, zdaj mi nekaj roza dogaja.«

Poleg zapestnic ustvarjate tudi najrazličnejše uhane, ogrlice... Povejte nam še kaj o tem.

Se mi zdi, da je to logična izpeljava mojega dela, nadgradnja, iskanje novih rešitev, morda tudi potreb strank, dejstvo, da se naučim novosti tudi sama. Velikokrat naredim kos, ki ga potem sploh ne nosim, zato je po mojem stanovanju veliko zapestnic, verižic, ki krasijo stene, omare, je pa nujno, da ta kos naredim, da izlijem trenutni navdih, sprostim ustvarjalno energijo skozi materiale, barve.

Kaj vas navdihuje pri oblikovanju?

Dobro in slabo, lepo in grdo, smeh in jok; življenje, torej.

Družbo vam med ustvarjanjem dela vaš psiček Bali. Ali nameravate oblikovati tudi kakšno pasjo kolekcijo?

Seveda. BaliBoy kolekcija bo (smeh).

Kateri svetovno znani zvezdnici bi podarili svojo zapestnico?

Julianne Moore se mi zdi tako posebna.

Kakšen mora biti zaročni prstan? Je briljant nujen?

Meni se zdi, da je diamant nujen. Sicer pa je najbolj pomembno, da je izbranki všeč.

Na kaj ste najbolj ponosni in kam se boste odpravili z junakinjama Fuchsio & Celeste v prihodnosti?

Ponosna sem nase, da sem zvesta sama sebi, da sem sledila svojim ciljem in da res ne naredim nečesa, česar ne čutim, četudi bi mi to svetovali moji najbližji. Ponosna sem na vse moje fuksije, ki vedo, kaj hočejo, kajti zapestnico si sestavijo same, od napisa do barve, kar pomeni, da morajo vedeti, kaj hočejo, in to tudi na glas sporočiti. In vesela sem, da so se ženske naučile najprej podariti darilo sebi, potem vsem drugim. Nimam ambicij, da bi prav vsi nosili moj nakit, vendar sem toliko bolj hvaležna, da mi je vsak, ki ga ima, zaupal delček svojega življenja, mi dal proste roke, da naredim nekaj, kar ga bo čez dan spominjalo, da je na pravi poti.

Deli s prijatelji