Nekoč ste dejali, da v Sloveniji vlada kultura trenirk. Kaj ste misli s tem in ali to po vašem mnenju še vedno velja?
Mislim, da to še vedno drži: Slovenci so nori na trenirke! A te po moji klasifikaciji oblačil ne spadajo na nobeno raven oblačenja. Seveda pa se vsi lahko oblečemo tako, kot želimo – eni le zato, da se pokrijejo, drugi z obleko osvajajo, tretji se prilagodijo različnim dogodkom, četrti delujejo uporniško in tako naprej. Tudi pri oblačenju vlada demokracija. Običajno tisti, ki gojijo kulturo oblačenja, trenirk ne nosijo niti doma.
Koliko pa Slovenci, na primer v poslovnem svetu, upoštevamo pravila oblačenja, ki veljajo v tujini?
Bistvenih razlik v oblačenju pri nas in po svetu ni. V moji knjigi so Slovenci, ki poslovno veliko potujejo po svetu, odgovarjali na vprašanje, kako se oblečejo za sestanke v različnih deželah. Edi Kraus, generalni direktor Julona, in Janez Škrabec, direktor podjetja Riko, odgovarjata, da lahko s temno modro obleko, svetlo modro srajco in diskretno kravato prideš na sestanek kjer koli na svetu. Tatjana Fink, direktorica Trima, dr. Marijana Rebernik, predsednica uprave Atotecha, prof. dr. Danica Purg, direktorica in dekanja IEDC – Poslovne šole Bled, so bile v odgovorih bolj izčrpne in opozarjajo na različne ravni oblačenja za različne poslovne priložnosti.
Zanimivo je, kako preprosta je izbira poslovnih oblačil, nekateri pa jo tako zakomplicirajo. Res pa je, da mora biti preprostost začinjena s pravo velikostjo, odličnimi materiali, kakovostno izdelavo in brezhibnimi čevlji.
Ve se, da predvsem na političnem in državniškem parketu veljajo izjemno stroga protokolarna pravila. Kako bi ocenili naša najvišja predstavnika države, predsednika Pahorja in premierko Bratuškovo?
Protokolarna pravila oblačenja niso stroga, so le izraz civilizirane družbe in so v pomoč ljudem, ki so izpostavljeni v javnosti. Cilj je oblikovati ugledno podobo s klasično tradicionalno poslovno obleko. Predsednik Pahor je estet in je na področju kulture oblačenja dovolj občutljiv, da ne dela napak. K še bolj predsedniškemu videzu prispevajo tudi kakšen siv las in gubice. Predvidevam, da si premierka Bratuškova v tem strašnem tempu še ni utegnila vzeti časa, da bi osvežila svojo garderobo z nekaj novimi kostimi. Verjamem, da kot tekstilka pozna kulturo in ravni oblačenja, ki so primerne za njen položaj.
Kaj svetujete Slovenkam?
Naj bo njihov cilj izraz osebnostnih lastnosti prek oblačil, naj izhajajo iz sebe in svojih naravnih danosti ter naj ne posnemajo drugih. Pa da naj vendarle začnejo nakupovati v kompletu, to je prvo pravilo za usklajeno garderobo. Kot sem že velikokrat poudarila – večina Slovenk ima v omari 70 odstotkov oblačil, ki jih ne nosi. Zato imajo možje prav, ko rečejo: »Kako to, da nimaš kaj obleči, saj imaš vendar polno omaro!«
