Zadnje dejanje štiridnevnega ljubljanskega modnega spektakla je bilo rezervirano za globoka čustva. Svoje kolekcije so poleg mladih, vse bolj uveljavljenih domačih ter tujih oblikovalcev predstavile še Maja Štamol, Selma Berisalič Starfinger in Emina Hodžič Adilović. Prva je s pomočjo generalnega sponzorja Forda dobila priložnost, da pripravi povsem svoj izhod 20 kosov, ob čemer je spoznala: »Čudovito je uvideti, kako se razvijam kot oseba in ustvarjalka. Z vsako kolekcijo rastem, kar opažajo tudi drugi. Po reviji je v zaodrje prišla uspešna manekenka Anela Šabanagić in me navdušeno spraševala, kaj se je zgodilo z mano, da sem povsem neprepoznavna, in kako zelo ji je všeč moj napredek. Zaradi takšnih trenutkov je vredno garati, širiti obzorja sebi in s tem še drugim. Vsega tega zagotovo ne bi izkusila, če me organizatorji ali bolje rečeno družina 'fashion weeka' ne bi vedno znova angažirala. Veliko mojih kolegic, s katerimi smo hkrati zakorakale na oblikovno pot, je že zdavnaj odnehalo, jaz pa imam ta privilegij, da me ustvarjalna žilica vleče naprej in se nisem predala. Vrhunec letošnjega, še posebej čustvenega zaključka pa sta uprizorili moji dekleti, ko sta povsem nenapovedano pritekli na brv in me od sreče spravili v jok,« čustveno povzame svoj veličastni trenutek.
Moda z globljim pomenom
Pravijo, da na koncu pride najboljše, in čeprav so bile letošnje kolekcije vrhunske, je ta čast pripadla mednarodno uveljavljenim znamkam, ki jih ustvarjajo tri plemenite Bosanke. Začenši z visokoraslo Selmo Berisalič Starfinger, prežeto z različnimi kulturami in svetovljanskim nazorom. Ta ni skrivala navdušenja, saj se rada se vrača v Ljubljano. »Živela sem že na različnih celinah, od razkošja do revščine, in vendarle ima to prikupno mestece v osrčju Slovenije posebno dušo. Zelo me spomni na moje rodno Sarajevo in domačnost, ki jo občutim tukaj, mi ugaja. Prvič pa me je doletela čast, da predstavim še svoje delo, in osupnili so me sprejem, navdušenje, huronski aplavz. Očitno so ljubitelji mode začutili pristnost tega, kar ustvarjam, saj sem združila različne duhovne svetove, od klene, čiste bosanske spiritualnosti,do prostranosti stare indijanske kulture,« pove Selma, ki je pred revijo prostor očistila s posebnim šamanskim obredom. Manekenke niso mogle skriti, kako zelo jih je očarala, v njenih kreacijah pa so se počutile zmagoslavno in samozavestno.
Razjokale obiskovalce
Sledil je še zadnji nastop in nihče ni pričakoval, da so organizatorji, med katerimi je treba izpostaviti glavno producentko Melindo Rebrek, kreativnega direktorja Dena Baruco in kasting direktorico ter odgovorno za nabor oblikovalcev Nino Jagodic, vrhunec namenili dami z najmočnejšim sporočilom. Emina Hodžič Adilović, ki skupaj s sestro Nermino bdi nad blagovno znamko Kaftan Studio, je prišla k nam z veliko večjim poslanstvom, kot je zgolj predstaviti novo kolekcijo. »V Slovenijo sem prišla, da spet vzpostavim svoj notranji mir. Na začetku balkanske vojne sem bila ena prvih begunk, ki je iz okupiranega Sarajeva prispela v to miroljubno podalpsko deželo. Nato pa me je zaradi birokratskih zapletov doletela še večja tragedija od grozot vojne, saj so me na zelo nehuman način deportirali nazaj med bombe in morijo. Dolgih 20 let sem v sebi držala to zamero in se nisem želela vračati k vam, čeprav so mi vsi pripovedovali, kako čudovita je vaša država. Teden mode pa je bil edinstvena priložnost, da končno pozdravim svojo bolečino, se sprijaznim s preteklostjo in grem naprej. Trepetala sem do zadnje sekunde, kako bodo sprejeli moje delo, nato pa sem obnemela, ko so se ljudje celo razjokali, in s prekrasnimi puncami smo zakrivile malce drugačen končni izhod. Brez ravne vrste, malce razpuščeno, predvsem pa sproščeno in srčno smo še zadnjič pozdravile občinstvo in jim zaploskale. Za takšne trenutke je vredno živeti,« je prepričana zvezda večera, ki je ob sebi pogrešala sestro. »Z njeno pomočjo mi je lažje, ker imam grozljivo tremo pred javnim nastopanjem. Nimam težav z dajanjem izjav, intervjujev, ampak sprehoditi se po brvi mi vedno znova povzroča stisko, celo paniko. Tokrat me je še posebej zvilo, verjetno zaradi globoke travme in starih ran, ki so jih oprale solze odpuščanja,« si oddahne in se od sreče razjoka.
