Vsakoletna razstava del študentk in študentov programa oblikovanje tekstilij in oblačil Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani se te dni razprostira v Trnovskem KUD France Prešeren z naslovom Tekstilni nagovori 20.12.
Medtem ko so razstavljena dela v preteklosti govorila o različnosti interpretacij ene vsebine, pa tokratni Tekstilni nagovori zgodbe združujejo, saj osebne interese, ki si ne bi mogli biti bolj različni, prepletajo v eno samo novo zgodbo. Zgodbo o zaključku, ki je nujen za nov korak naprej.
Osebni pogled mladih oblikovalcev
To je namreč pregledna razstava izbranih diplomskih del študentk in študentov iz leta 2012, ki se s tem poslavljajo od študijskih raziskav in namesto tega iščejo otipljivejši stik s stvarnostjo, v kateri bivajo, in z okoljem, za katerega ustvarjajo. Razstava ponuja vpogled v vso širino možnosti interpretiranja tekstilnih vsebin. V vsaki od teh nanizanih zgodb se odslikuje osebni pogled mladih oblikovalcev. Čuti se prihodnost njihovih izbranih poti, vsaj za nekaj časa, dokler jih te ne popeljejo drugam. Spekter je namreč širok in polje navidezno neskončno. Vidi se globina osebnih razmišljanj, ki jih lahko človek otipa v manifestacijah, ki niso enotne, so pa neponovljive.
Pretekli dosežki, prihodnja raziskovanja
Ideje so postale oblačila in tkanina. Postale so nakit. Postale so fotografije in videi. Postale so objekti, pohištvo in igrala. Predvsem pa so postale rešitve. Pred tem so bile le zaznave, doživljaji in občutki. Misli, ki so rodile izzive in ideje ter s tem izoblikovale ustvarjalce. Zgodbe so zdaj del njihovih preteklosti in le delček njih jim bo ostal. Mogoče kot del spomina na pretekle dosežke, mogoče le kot sled v prihodnja raziskovanja, ki so jih med procesom zaznali.
Razstava tako ni samo zgodba o koncu ene poti, temveč pripoved o začetku premnogih, ki jim bomo lahko sledili v prihodnost. Prikazuje, kako razstavljajoči iz nekoč nadobudnih prehajajo v izoblikovane ustvarjalce, ki so še en korak bliže tistemu, kar jih dela enkratne.
