Dobivamo ali dajemo jo pri odločitvah, prijateljstvih, učenci jo izkoristijo na popravnih izpitih, celo aktualna vlada jo je dobila. Imajo pa jo tudi rabljene stvari, med njimi oblačila. Po vzoru svetovnih prestolnic imamo že nekaj časa tudi v Ljubljani več butičnih kotičkov, ki privabljajo z modnimi kosi in so bili še včeraj malone nedosegljivi. Pred leti sem se prvič srečala z britansko organizacijo Oxfam, ki se bori proti revščini in nepravičnosti po svetu.
Natančneje: na eni najimenitnejših londonskih ulic, na Kensington High Streetu, sem po naključju stopila v trgovino, za katero sem sprva mislila, da je nekakšen vintage butik. Nekako je bil res. Ponujal je namreč knjige, porcelanaste skodelice, namizne prte, starinske ure, svetilke, največ pa raznoraznih oblačil in modnih dodatkov. S podpisi prestižnih modnih blagovnih znamk, kot so Louis Vuitton, Burberry, Miu Miu, Vivienne Westwood, Chanel ... Na prvi in zadnji dotik povsem novi kosi pa mi nekako niso šli vkup s (pre)nizkimi cenami na etiketah. Prešinilo me je: sem se mar znašla v prikriti trgovini s ponaredki?
 |
| Burberry (Juicy.si), 130 evrov |
Nikakor, mi je odločno pojasnila pegasta prodajalka in diplomatsko angleško razložila, da gre za trgovino iz druge roke, takšno pravično, kamor tisti, ki imajo več, prinesejo stvari za tiste, ki imajo manj. In to zastonj. Oni pa nato vse prodajo za simbolično ceno, v dobrodelne namene.
Ker smo stanovali čez cesto, sem z okna nekajkrat opazovala, kako so se ob zgodnjih jutranjih urah, ko je mesto še globoko spalo, pred trgovino ustavljale limuzine maybach in rolls-royce in so uniformirani šoferji iz prtljažnikov pred vhodom puščali ogromne vreče z oblačili. Njihove lastnice aristobogatašinje so jih po enkratni uporabi namenile novim srečnicam ...
Fenomen drobnega znaka
V naši nekdanji domovini smo bili otroci najbolj srečni, ko so nas starši parkrat na leto peljali po nakupih čez mejo v Celovec ali Trst. Po kavbojke, espadrile, allstarke, obleko in kakšno polo majico. Ki je seveda morala imeti zeleni znakec Benetton ali krokodilčka Lacoste ... Seveda je bilo vse polno tudi kosov s kultne tržaške tržnice Ponte Rosso, ki so že na daleč kričali, da so ponaredki, a najbolj pomemben je bil krokodilček, četudi predimenzioniran in malone zanikrno zašit na prsni del. Mamilo nas je predvsem nedosegljivo. S hrepenenjem. Ki je v nas in vedno bo.
Imajo ga, hrepenenje, tudi novodobne modne duše. In ko v priljubljenih drugoročnih trgovinah dobijo priložnost za manj dobiti več, je življenje takoj veliko lepše. Tudi ko dobijo prestižen kos za svoje otroke. Oglejmo si mikavno ponudbo v Ljubljani.
- Tudi za izposojo
Marina Bučar je gradnjo celovite podobe blagovne znamke 2nd Chance začrtala strokovno. Preštudirala je tudi vso literaturo in 
prečesala trgovine z rabljenimi in vintage oblačili v Londonu, Amsterdamu, Dubaju in New Yorku. Prve kose je prispevala kar iz svoje garderobe, nato so jih začele prinašati prijateljice. Izbor je višjega cenovnega razreda, vintage kosov pa okoli desetina, med njimi torbice, ena prvih Marjete Grošelj, Louis Vuitton ali Chanel, obleke Draž. Vsak prineseni kos si Marina osebno ogleda, preveri ohranjenost, mu določi smiselno ceno in šele nato objavi ponudbo na facebooku. Odkar je odprla trgovino na Gosposvetski 5, se je ponudba razširila tudi na izposojo po zelo dostopnih cenah. Pohvali se lahko celo z dobaviteljicami in strankami iz Združenih arabskih emiratov, Amerike, Nizozemske, Španije, Italije. S prijateljico z Nizozemskega sta pred kratkim odprli tudi podružnico v Dubaju, kmalu se obeta spletna stran.
2nd Chance ponuja nežno rabljena oblačila prestižnih blagovnih znamk za tretjino cene in je do okolja prijazna trgovina visoke mode, ki sledi konceptu trojnega R: reduce, reuse, recycle, zmanjšaj, znova uporabi, recikliraj.
- Pomoč pri izbiri
Maja Raspopovič je modna agentka in po novem tudi blogerka, s prodajo otroških oblačil pa se ukvarja predvsem zato, ker je velika
modna navdušenka, rada pa odkriva nove otroške modne znamke, ki pri nas še niso znane. Kolegice in znanke so jo pred časom začele spraševati, kje dobi vse te lepe kose za svoja otroka in ali je kaj pripravljena prodati. Najprej ji ideja ni bila preveč všeč, ko pa so se stvari začele kopičiti, si je rekla: zakaj pa ne? Tako se je začela ukvarjati s prodajo modnih otroških oblačil prek spleta, največ prek FB. Pod imenom Little Elephant Maja z velikim veseljem pomaga tudi pri izbiri, naredi kombinacije za točno določeno priložnost in še in še.
- Dodatki za dom
Trgovina Divas Vintage lastnice Barbare Por Hrovat se je lani odprla na Mesarski cesti, pred kratkim pa se je pojavila priložnost še za trgovino v središču, na Gosposki ulici 3. Nova lokacija je boljša, zato so se vrata
prve že zaprla. Barbara obožuje modo. Vsako leto se vrača domov v Kanado, kjer je rada obiskovala trgovine iz druge roke, zadnja leta pa je odkrila še vintage prostore. Počasi se je rojevala ideja, da bi imela svojo. Trgovino, ki bi ponujala ne samo oblačila, ampak vse, kar polepša nas in naš dom. Trgovino, v kateri imaš občutek, da si stopil v dnevno sobo. Divas Vintage ponuja klasična, dobro krojena, višjekakovostna oblačila po dosegljivih cenah, modne dodatke in seveda oblačila iz različnih obdobij. Ponuja tudi pohištvo in dodatke za dom, ki so primerni za darila. Izdelki so zanimivi tudi za stiliste in gledališča.
- Večni kosi
Ajda Ambrožič že 20 let dela v trgovini s pozamenterijo Klara. Gumbki, trakovi in druge drobnarije so že zelo dolgo del njenega življenja, pred tremi leti pa je, ne ve natanko, zakaj, praznovala rojstni dan z izmenjavo oblačil, ki so prijateljicam obvisele v omarah. Nove, narobe kupljene, enkrat oblečene ... Iz tega je razvila idejo, da bi lahko pozamenteriji dodala modno ponudbo Pri Klari v omari.
Tako je v pol leta odprla marsikatero omaro (tudi znanih) Slovenk, ki so z veseljem prinesle ohranjene kose in katerega tudi odnesle. Trgovina na Rimski je kmalu postala premajhna, sledila je selitev v pasažo Nebotičnika, kjer je več mimoidočih. Poleg raznovrstnih oblačil pa že iz izložbe najbolj privabljajo torbice Marjete Grošelj, ki so tako stare kot novejše vsaka po svoje večne.
- Recikliranje
Tina Kim Mali je redno zaposlena, spletni portal Juicy.si pa je njen hobi, s katerim se ukvarja v prostem času, a z velikim veseljem prodaja otroške stvari. Vsa oblačilca sama poslika in jih naloži na svojo spletno stran, kjer si jih mamice lahko ogledajo.
Veliko jih pride tudi na ogled k njej domov. Po rojstvu hčerk je neizmerno uživala ob nakupovanju otroških oblačilc, in ker jih je sčasoma postalo preveč, se je odločila, da ustvari Juicy.si. s kakovostnimi oblačili za ugodno ceno, včasih tudi kar simbolično. Največ proda majčk, krilc, oblekic, bodijev in dodatkov. Tina to res počne z veseljem in predvsem za svojo dušo. Poudarja, da Juicy.si ni spletna trgovina, je zasebna ponudba lastnih oblačil. Ne gre za zaslužek, gre za to, da se dobra oblačila reciklirajo, da dobijo mamice odlično priložnost kupiti dobro in poceni.
- Nostalgija
Vintage Vikend sta dve modni navdušenki, idejna vodja Nina Štajner ter predstavnica za stike z javnostjo Tjaša Gračner. Gre za ljubiteljski projekt za popularizacijo nošenja nostalgičnih oblačil in skupek dogodkov, ki se spontano pojavljajo na različnih lokacijah in vedno znova navdušijo.
Na študiju v tujini (Nina v Pragi, Tjaša v Tübingenu) in popotovanjih sta se vedno ustavljali v vintage trgovinicah in po vrnitvi v Ljubljano ponudbo tako pogrešali, da sta začeli delati kar sami. Njune prve vintage tržnice so bile spremljevalni program modnih revij, pozneje pa so zaradi velikega zanimanja postale samostojni dogodki. Publika se je razširila na vse generacije, tudi starejše gospe ob stojnicah obujajo spomine. Vintage Vikend je prvi, ki je v Slovenijo prinesel nošenje oblačil in nakita iz druge roke. »Nimava trgovine, raje sva se usmerili v organizacijo zabavno-nakupovalnih dogodkov, ki jih pospremiva z modnimi revijami, fotografskimi razstavami, glasbenim, filmskih programom in še marsičim,« se novih dogodkov veselita Nina in Tjaša.
Kaj znani Slovenki menita o ponudbi iz druge roke?
Tea Hegeduš: »Obstajata dve vrsti trgovin z oblačili iz druge roke. Medtem ko v enih najdemo rabljena in odslužena oblačila večinoma
nizke kakovosti, v drugih ponujajo nošene (kot tudi pretekle) kreacije modnih oblikovalcev in izbrane vintage kose. Osebno v prvih ne vidim posebne modne vrednosti, druge pa so odlična priložnost za nakup čisto pravih modnih investicij, seveda po žepu precej prijaznejših cenah. Praviloma raje zaidem v trgovine z novo modo, profesionalna deformacija pač, se pa rada ustavim v nekaterih second hand trgovinah v tujini (v Londonu je nekaj čudovitih naslovov), kjer skrivajo tudi več desetletij stare kreacije zbirateljske vrednosti. Sicer se mi koncept garderobnega recikliranja zdi odličen, ko bom končno našla malce časa, bom prerešetala tudi svojo garderobo in vse, česar nisem oblekla več kot leto dni, odnesla v katero izmed prodajaln.«
Lorella Flego: »V resnici sem bolj ljubiteljica vintage trgovin kot trgovin z oblačili iz druge roke. Najbrž je to zato, ker imam rada obleke z
zgodovino, ki skriva čarobne zgodbe ameriške dame, ki je radostno plesala na norih zabavah v 50. letih. Vsekakor se mi zdi že koncept second hand trgovine izjemno zanimiv in dober, sploh v časih, ko pride reciklaža oblačil izjemno prav. Menim, da morajo oblačila krožiti: če jih ne potrebujemo več, je prav, da najdejo novega lastnika, ki jim bo podaril novo življenje.«
Foto: Uroš Hočevar, Blaž Samec in osebni arhivi
