Marta Vodeb je modna oblikovalka z najbolj izdelanim znanjem krojaštva pri nas. Njena oblačila so prepoznavna po klasiki, v kateri ne manjka domišljije in inovativnosti. Pogovarjali smo se o začetkih, o tem, kdo je napovedoval modne smernice v devetdesetih letih, in o tem, kako se oblačimo Slovenci.
Prve izkušnje ste nabirali pri krojaču. Kaj vas je naučil?
Ta izkušnja mi je prinesla nekaj najdragocenejšega, kar lahko človek dobi v mojem poklicu. Do potankosti sem namreč pridobila obrtniško znanje. To je neprecenljivo. Naučila sem se tudi, kako ravnati s stranko. Mlajši oblikovalci na primer takega znanja niti niso imeli možnosti dobiti. Seveda pa imajo druge sposobnosti, ki jih razvijajo, in zato jih nikakor ne smemo podcenjevati.
Krojač Matija Kren vam je predal svoje podjetje, z možem sta pozneje ustanovila lastno znamko. Kakšni so bili začetki, ki so se odvijali v precej drugačnih časih, v kakršnih danes živijo podjetniki?
Začelo se je leta 1984 v Novem mestu. Bila sem mlada, stara 23 let. Ko me je krojač Kren poiskal in izbral, skoraj nisem mogla verjeti. To je bilo zame veliko priznanje. Če pa pogledamo preostalo modno industrijo, so bili to časi, ko je imela velik vpliv Mura. Takrat smo se veliko ukvarjali z dizajnom in se posvečali promociji ter izstopali od preostalih socialističnih znamk. Mura z ljubeznijo, to je bilo nekaj čisto drugačnega. Takrat je bila zagotovo napovedovalec modnih smernic. Vsi smo občudovali njihove oblikovalce. Samostojna znamka je bila za naju z možem logično nadaljevanje najinih poti. K sodelovanju sva povabila Tanjo Zorn in nadobudno smo se udeležili sejma mode ter prvi v Jugoslaviji med zasebnimi podjetji dobili nagrado zlata jana. Prej so bile te rezervirane le za velika državna podjetja. V tem smislu smo bili zagotovo pionirji.
Modni oblikovalci ste tudi umetniki. Kakšno je bilo takrat vaše življenje, kateri so bili najbolj priljubljeni prostori za druženje, ustvarjanje?
Nisem samo modna oblikovalka, ampak tudi podjetnica, zato moje življenje ni bilo nikoli čisto boemsko. Takrat sem se z družino preselila iz Novega mesta v Ljubljano, kolikor mi je čas dopuščal, pa sem se družila večinoma z mlajšimi kulturniki. Rada sem šla na primer v kino, za več pa ni bilo niti časa niti denarja, predvsem pa je bilo treba veliko in trdo delati, saj sem imela tudi majhnega otroka. Ni ostalo veliko časa za druženje. Moja mladost je bila bolj garaška kot boemska.
Katero modno obdobje je za vas najlepše?
To se spreminja. Trenutno sem navdušena nad celotnim obdobjem od 20. do 60. let prejšnjega stoletja, pa tudi kakšni detajli z začetka stoletja so mi zelo lepi. Ne verjamem, da se bom kdaj opredelila le za eno obdobje. Ta hip mi je všeč, da je toliko različnih slogov, tako med mladimi kot starejšimi. Eden takšnih (za mlade) so na primer črne strgane žabe. Tudi moja hčerka jih nosi in ji odlično pristajajo.
Znamka Vodeb je sodelovala z neuveljavljenimi oblikovalci. Kaj so ta sodelovanja pomenila za ene in druge?
Sodelovanja s Tanjo Zorn, Belindo Škarica, Urošem Belantičem in Zoranom Garevskim prinesejo prednosti enim in drugim. Nam so oblikovalci prinesli kreativnost in svežino, mi pa smo njim dali prvo pravo srečanje z razvojem, produkcijo in trgom, česar kot študenti niso mogli dobiti. Pripravljali smo samostojne kataloge, modne revije … To je višja raven, kot so bile študentske modne revije. Seveda pa se mora gostujoči oblikovalec prilagoditi naročniku.
Dandanes se število modnih oblikovalcev skoraj vsak dan povečuje. Je izbire preveč, bi moral biti trg bolj selektiven?
Selekcijo vedno naredi kupec, zato se mi zdi povsem v redu, da je takšna izbira. Nova, mlada imena pomenijo, da moda živi. Velika izbira nas sili k inovativnosti in ne pusti, da bi zaspali, kar je spet samo dobro.
Katero ime med mladimi oblikovalci ste si še posebno zapomnili?
Po mojem mnenju je kar nekaj mladih perspektivnih oblikovalcev. Vidi se, da so nadarjeni in da v kreacije vložijo veliko dela in truda. Moram pa priznati, da smernic, razen na ulici, ne spremljam preveč. Opazila sem, da me zmotijo v kreativnosti. Ne kupujem redno revij in ne gledam modnih oddaj, ko grem mimo izložb, mi v spominu ostanejo samo lepi izdelki. Moj mehanizem me varuje pred grdim. A velikokrat s svojo kolekcijo zadenem ravno smernico, ki je najbolj modna. To se mi zdi povsem v redu.
Med vašimi strankami so bile številne znane Slovenke. Ali še vedno pridejo v vaš atelje?
Ko je znamka še mlada, je ta vzajemnost s slavnimi skoraj nujna. Oblikovalec oziroma blagovna znamka se tako promovira. Navadno je to pokroviteljstvo. Ko pa si uveljavljen, je tega mogoče malo manj. To sicer ni nič čudnega, saj se tako promovirajo tudi v tujini. Na modno revijo povabijo na primer kakšno priznano igralko ali pevko in ta dobi v zameno oblačila ali denar. Tako se pač dela. Ja, veliko znanih še kupuje pri meni.
 |
| Marta z modno navdušenko, slavistko Metko Premerl. Foto: Mediaspeed |
Od nekdaj ste izhajali iz osebnega stika s stranko.
Začela sem v krojaški delavnici, zato mi je tak način zelo ljub. Osebni pristop in celotni servis pa sta dodana vrednost, ki je čedalje bolj cenjena in iskana.
Vaša znamka ima dolgoletno tradicijo, a posla se vedno lotevate v koraku s časom.
Ne vem, to se mi zdi nujno ali, če že hočete, samo po sebi umevno. Saj moramo iti v korak s časom. Osebno svetovanje in kreiranje se mi od nekdaj zdita izjemno pomembna za stranko. Trenutno nastaja spletna trgovina, spletna stran pa se mi zdi ogledalo moje znamke. Prihaja pa še ena novost. Kupcem bom ponudila modne dodatke, da si bodo lahko tudi tisti s plitkejšimi žepi kupili kaj mojega. Velike tuje blagovne znamke ponujajo na primer parfum in šminko, ki si jo lahko privošči skoraj vsaka ženska. Sama česa podobnega za zdaj ne morem ponuditi, a mislim, da so modni dodatki prava rešitev, saj imam pri ustvarjanju pred očmi vedno stranko. Če si ta ne more privoščiti celotne obleke, kaj ji potem lahko ponudim? Zdaj bo lahko dobila vodeba v obliki nakita, brošk, pasov.
Kakšno modno znanje imamo Slovenke in Slovenci?
Če me sprašujete, kako smo oblečeni, je moj odgovor, da dobro. Slovenski kupec je vedno bolj ozaveščen in ga ne zanima samo dizajn, ampak tudi izvor blaga ter to, kje in kako je sešito. Vedno bolj ceni domače znanje in kakovostno izdelavo.
