KOLUMNA

Kravatarji raus!

Objavljeno 03. november 2014 10.30 | Posodobljeno 02. november 2014 17.41 | Piše: Erazem B. Pintar

Zakaj v moji garderobi sameva na desetine poslovnih oblek in kravat.

Erazem B. Pintar. Foto: S.N.

Moda je eno od področij, ki me niso nikoli zanimala. Torej o zadevi ne vem nič. Če ne bi bile del mode tudi manekenke in če v seksualnem življenju normalnega moškega ne bi obstajalo neko zgodnje obdobje, ko se ti zdijo izstopajoča rebra, ploske zadnjice in samo j od jošk del erotike, nabrž sploh ne bi vedel, da obstaja. Moda namreč.

Vendar, po drugi strani, sem vedno cenil, če so bili ljudje primerno oblečeni. Kultura oblačenja, kot jo vidim sam, ni tako zelo povezana z modo, kot bi si nekateri bolestno želeli. Solidno ali korektno oblečen poslovni moški še ne pomeni, da je oblečen tudi modno. No, priznam, da imam o moških, ki se ukvarjajo z modo ali jim veliko pomeni, rahlo podcenjujoče mnenje. Ali je z njimi kaj narobe tam zgoraj ali tam spodaj. Ali oboje. Podobno kot tipi, ki o kozmetiki vedo več kot njihove drage, je imajo več in tudi lepše zloženo... ufff.

Pri ženskah smo seveda malo prizanesljivejši. Že v osnovi jih je naravneje povezovati z lepoto. Če so brihtne, še bolje, vendar načeloma zadošča že dobra rit. In moda je bila najbrž izumljena prav zato, da zaposli določen del žensk in jih odvrne od kakšnega drugega, veliko nevarnejšega početja. Si predstavljate, da bi bile tiste, ki se ukvarjajo z njo, računovodkinje, finančnice ali pravnice? OK, tu končam, itak me je zaneslo...

Pravzaprav sem želel povedati nekaj drugega. To, da v moji domači garderobi sameva na desetine poslovnih oblek in kravat. Vem, vem, tudi vam... samo jaz se nisem zredil! Gre za to, da je zadnje desetletje parodija od našega političnega vodstva stvari pripeljala tako daleč, da skoraj ne moreš več v obleki v mesto. Z ene strani te napadajo berači, ki so z dneva v dan agresivnejši, z druge tisti, še napadalnejši, ki menijo, da so ljudje v kravatah krivi za vse zlo v državi. In ker obtožba, ob uvedbi primernega tolerančnega faktorja, ni čisto za lase privlečena, nas je cela vrsta takšnih, ki smo obleke nehali nositi. Začeli smo z opustitvijo kravat, nadaljevali s kombinacijo bolj športnih hlač ali celo kavbojk in suknjiča, počasi opuščamo še suknjiče. Najbrž zato, ker preprosto ne želimo pripadati hordi, ki ima kar koli skupnega z vodenjem države. Tako bodo poslovne obleke v državi nosili le še politiki in kak zmeden akademik, ki že od srednje šole nima stika z resničnim življenjem okrog sebe. OK, takih niti ni tako malo. Aja, pa seveda božji koncesionarji, z manjšimi stilskimi korekturami, kot je znano.

Vendar, jebeš obleke, itak to ni neki kapital, pravzaprav gre zgodba v pravo smer. Še bolje bi bilo, če bi vsi politiki morali permanentno na levem rokavu nositi rumen trak, modrega pa na primer državna uprava. Nekam znano se sliši, mar ne? No, bodo že morale zadoščati obleke. Najbolje, da dam svoje na bolho. Glede na to, da imamo vsaj tridesetkrat preveč občin, vsaj dvajsetkrat preveč funkcionarjev in vsaj desetkrat preveč politikov, trg poslovnih oblek še ne bo propadel. Za mojo konfekcijsko številko je sicer zreduciran, saj država lepo skrbi za konkretno oblazinjenje svojih biričev, mogoče se pa kdo le najde...

Še nekaj. Zanimivo bo opazovati, kdaj bodo politiki začeli slačiti poslovne obleke. To bo znak, da spraznimo limite, nakupimo vodo, konzerve, sveče in baterije ter očistimo dedkovo partizansko puško. Takrat namreč veliko sranje ne bo več daleč. 

Deli s prijatelji