Oblikovanje me zanima že od nekdaj, a z modo sem se zbližala šele po vpisu na fakulteto. Dejansko sem jo takrat začela prav razumeti, ji pustiti, da me navdihne. Od tedaj sem se preizkusila na več področjih umetniškega ustvarjanja, vse od ilustracije, videa do digitalnega oblikovanja. A najbolj me osrečuje stiliranje. Ustvarjanje podobe s celostnim videzom, to je tisto, k čemur stremim.
Moda. Oblikovanje. Inspiracija. Koncept. Forma. Inovativnost. Besede, ki so spremenile moje ustvarjanje in pogled na že ustvarjene izdelke oblikovalcev. Zdaj vem, da dober izdelek ne more obstajati brez zgodbe, sporočila, temeljne vizije oblikovalca, ne more biti dober, če v tebi ne vzbudi občutka, bodisi pozitivnega bodisi negativnega. V opazovalcu sproži odziv, in če to doseže, pomeni, da nosi sporočilo. Lahko je kaj še tako estetsko, kakovostno, všečno, a ob pogledu na stvar samo zreš in čez čas pozabiš, kaj si videl. Le zakaj? Zaradi slabega dizajna, morda ne toliko slabega kot že videnega, poznanega, nevznemirljivega ... Preprostost ni slaba kakovost. Minimalizem ima neizmerno moč, včasih te lahko enostavna belina presune kot nobena baročna stvaritev, ki ima moč kje drugje, ki ti z vsemi elementi zlato ukrivljenega v kombinaciji s še več zlato pozlačenega ne pusti dihati in s tem dokaže veličastnost. Kako torej ustvariti izdelek, ki bo naredil vtis?
Inspiracija. Koncept. Forma. Inovativnost. To so besede, ki sem jih odnesla iz izbranega kolektiva profesorjev na naravoslovnotehniški fakulteti. Tokrat se osredotočam na področje oblikovanja oblačil in tekstilij, malce se morda naslonim tudi na smer umetnosti, ki nam jo je približal prav tako odlični umetnik. Na fakulteto sem prišla samozavestna, željna oblikovanja, odkrivanja mode, polna navdušenja, predvsem pa radovedna. Nisem se zavedala svoje neizkušenosti in omejenega razmišljanja o oblikovanju ter tudi nerazjasnjenih pojmov, ko beseda nanese na sam dizajn. Kmalu sem doživela stik z realnostjo, se naučila ločiti dekoracijo od forme, kar mi je odprlo popolnoma novi način razmišljanja. Postala sem kritičnejša, počasi sem izostrila oko za kakovost in inovativnost. Ugotovila sem, da moda potrebuje tudi malo eksperimentalnosti. Vsak kos ima svojo zgodbo, je produkt ustvarjanja, umetniški izdelek, če tako pristopiš do njega. Lahko govori zate, nosi tvoje razmišljanje in namesto tebe sporoča svetu tvojo kritičnost, pobudo, zalet, domišljijo. Sledi spoznanje, da je treba modo približati ljudem tudi na zelo prodajen in nosljiv način, kar seveda ni nujno, je pa pristop, ki ga moraš uporabiti, če je tvoj cilj živeti od lastnega ustvarjanja. Lahko si izbereš tudi drugo pot, ne škodi pa, če znaš vzpostaviti stik med izdelkom in potrošnikom. Brez odličnih mentorjev, ki so me učili in nadgrajevali skozi leta, ne bi razmišljala tako kot zdaj. Če bi v modni svet vstopila z znanjem oziroma vedenjem, ki sem ga imela pred vpisom na fakulteto, bi zagotovo ostala na nižji ravni oblikovalske razvitosti. Kakovost, ki jo naravoslovnotehniška fakulteta prikazuje na že tradicionalnih modnih revijah študentov v Kinu Šiška (prejšnje študijsko leto je potekala tudi v sklopu slovenskega tedna mode), se dokaj razlikuje od tiste z drugih modnih revij študentov podobnih smeri na preostalih fakultetah.
Odgovor na vprašanje, zakaj je razlika tako očitna, ni težak. Z gotovostjo trdim, da vse sloni na mentorjih, ki so odlični in najboljši modni oblikovalci, uveljavljeni in kakovostni umetniki, dobri pedagogi, ki znajo nadobudne mlade oblikovalce z dobro mero kritičnosti usmeriti v pravo smer. Jim postaviti temelje, ne z vsiljevanjem idej, temveč s spodbujanjem in razmišljanjem s svežino, občutkom za posameznika, da bi iz njega potegnili le najboljše. Poiskali v njem tisto, kar obstaja že od prej, in izpilili njegov talent ter ga pripravljenega poslali v svet mode.
Pustijo, da do oblikovalskih rešitev in idej prideš sam, nič ti ne podajo kar tako. Spodbudijo pretok misli in spremljajo tvojo oblikovalsko rast. Z dobrimi temelji prideš daleč, ne le v oblikovalskem smislu, temveč na vseh področjih. Študenti naše fakultete so prihodnost slovenske modne scene, počasi dvigujejo raven oblikovanja, razvijajo oblikovalske spektre, imajo težo in kredibilnost, zato se je prav zaradi njih v zadnjih letih modna scena zelo razvila.
Talenta je ogromno, le ljudem je treba približati modo, da bi bili pripravljeni podpreti slovenske oblikovalce, da bi spremljali dogodke in se jih udeleževali, da ne bi zavili v že znane in komercialne trgovine z oblačili, temveč bi se oblekli v nekaj posebnega, dizajnerskega. V kose, ki so rezultat temeljitega razmišljanja in za katere jim ne bi bilo težko odšteti malo več denarja, saj to niso navadna oblačila, ki jih ima lahko kdor koli. Tako bi pomagali pri samem razvoju in dvigu kulture, spet bi bili cenjeni lepi, kakovostni izdelki. Okus bi bil boljši, sledili bi lahko veliki premiki, ki bi sprožili verižno reakcijo na vseh področjih, od glasbe do filma. Podprli bi umetnost ter se počasi otresli kiča in praznega blišča, skritega za znanim imenom, ki je priljubljeno zaradi statusa v družbi. Tega imamo vse preveč. Ponosna sem, da spadam v generacijo, ki jo je vzgojila ekipa najboljših mentorjev in ki z nami ob boku spreminja ter zvišuje raven oblikovanja. Vedno več nas je in skupaj smo glasnejši, zdaj pa je od vas odvisno, ali nam boste prisluhnili. Skupaj lahko pridemo daleč. In kje se vse začne? Inspiracija. Koncept. Forma. Inovativnost.
