Fabianija uvrščamo med najpomembnejše arhitekte srednje Evrope na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Kot je značilno za umetnike secesijskega obdobja, tudi njegove fasade hiš zaznamujejo narava, rastlinske in živalske oblike, geometrijske kvadratne mreže ter črno-bele grafične kombinacije.
Oblikovalka ass. prof. Tanja Devetak je prav v okrasju Fabianijevih fasad hiš našla navdih za oblikovanje svoje kolekcije Fabiani Fashion, ki jo je postavila na ogled v atriju ljubljanske mestne hiše. Za osnovo svojega modnega oblikovanja je vzela šestih ljubljanskih arhitektur Maksa Fabianija. Jakopičev drevored, ki ne stoji več, Miklošičev park, Mestno ubožnico ter hiše: Krisperjevo, Bambergovo in Hribarjevo. Vse te arhitekture se med seboj slogovno in likovno zelo razlikujejo. Za arhitekta je bila namreč vsaka stavba, ki jo je zgradil, nekaj posebnega in edinstvenega v tem, kako je prilagojena lokaciji, kako izraža svoj namen in svoj pomen, kamor spada tudi okus lastnika.
Ob odprtju se je prof. Janez Koželj, podžupan Mestne občine Ljubljana, spraševal, kaj ima arhitektura opraviti z modo, kaj ima Fabianijeva arhitektura skupnega z oblačili. Ima. Nemški arhitekt Gottfried Semper je na prepričanju, da je arhitektura po svojem izvoru tekstilna umetnost, postavil teorijo oblačenja. Po tej teoriji je nosilna konstrukcija stavbe, tako kot pri šotoru, ločena od stavbnega ovoja. Nanjo vpnemo oziroma obesimo tkanino kot pregrinjalo, ki ščiti notranjost stavbe. S to razlago arhitekture se je ukvarjal tudi Maks Fabiani. V tem pomenu se tudi v jeziku arhitekture uporabljajo izrazi, kot so fasadni ovoj, fasadni plašč in fasadno platno.
Kot meni Koželj: če ne bi razumeli globine pomena Fabianijevih del, bi po liniji najmanjšega odpora iz njegovih znamenitih hiš lahko izdelali običajne spominke v obliki razglednic, modelov, potiskov na majice.
Tako pa je na razpisu za izbor razstavnih projektov zmagal projekt Ƒ2 (Fabiani Fashion) Tanje Devetak. Fabianijeve arhitekturne rešitve si je ogledala in fotografirala, zgodovinske podatke pa poiskala v knjigah in arhivih.
Po kakšni logiki je izbrala detajle Fabianijeve arhitekture, ki jih je uporabili za razstavljena ženska oblačila? »Inspirativni moment izbora posameznih detajlov za prenos v oblačilne postavitve sem izbirala po vizualnih učinkih in razumevanju arhitekturnega dela Maksa Fabianija. Forme vseh oblek izhajajo iz arhitekturnih struktur. Oblikovanje posameznih form izhaja iz razumevanja, analize in sinteze posameznih izbranih detajlov na posamezni stavbi oziroma arhitekturni rešitvi,« je oblikovalkin odgovor.
Izdelave in prodaje oblek Devetakova ne načrtuje, toda tu se njeno snovanje ne konča, pojasni. Morda bo iz teme naredila doktorsko disertacijo.
Navdihujočih elementov je v slovenskem kulturnem prostoru precej, dela arhitekta Jožeta Plečnika ali situlska umetnost, denimo. S primernim odzivom javnih institucij se lahko v modo uspešno prenesejo različni kreativni inspirativni elementi, ki zagotovo lahko postanejo dolgoročno uspešna blagovna znamka, sklene Devetakova.
Razstavo bodo v okviru Fabianijevega leta novembra postavili tudi v Novi Gorici.
