Elegantna zapeljivost rdeče šminke

Tokrat med večnimi kosi ne predstavljamo oblačila, temveč ikonično ličilo. Rdeča šminka izraža odličen slog v vsakem trenutku in prav vsakem obdobju življenja ženske. Rdeča je barva strasti, vročekrvnosti in ljubezni. Raziskave kažejo, da njeno opazovanje poviša srčni utrip. Prav tako je barva moči, zato poslovneži radi izberejo kravato v tem odtenku, zvezdniki pa se ponosno sprehodijo po rdeči preprogi. Rdeče ustnice so čutne in pri moških burijo domišljijo. Tega so se zavedale ženske v 60. letih, ko je bil Hollywood preplavljen z njimi. Šminka v tej barvi pa ima precej daljšo zgodovino, ki sega do starega Egipta, kjer so se lepotičili s kano, zdrobljenimi rdečimi hrošči, rdečimi algami in bromom, zaradi česar so bile egipčanske šminke celo strupene. Rimljani in Grki so jih izdelovali iz olja in voskov. Brez njih niso mogle niti gejše z Vzhoda.

Rdeča šminka, kakršno poznamo danes, je prvič nastala v hiši Guerlain, leta 1870. Poimenovali so jo Ne m'oubliez pas (Ne pozabi me). Skoraj pol stoletja pozneje je Elizabeth Arden na trg poslala šminko Montezuma Red, za njo pa so svoje rdečilo za ustnice iznašli še pri Revlonu. Od takrat je priljubljenost rdečih ustnic rasla, najbolj pa jih povezujemo z zvezdnico Marilyn Monroe, ki je poskrbela, da je rdeča šminka dokončno obnorela prav vse. Ta je nekaj takega kot visoke pete; vedno bodo modne in vedno jih moramo imeti v omari.

»Rdeče ustnice so statusni simbol posebnih priložnosti,« je nekoč dejal oblikovalec Rocco Barocco in dodal, da niso primerne za v službo ali trgovino. Rdeča zahteva samozavest, in lahko da je prav ta razlog za fatalnost. Morda pa ni vse v barvi?