Priznana modna oblikovalka Almira Sadar, ki že deset let ustvarja pod lastno blagovno znamko, je v izdihljajih lanskega leta izdala priročnik za vse ljubitelje domačega ustvarjanja. Ob poplavi domislic, ki se jih lahko ljudje lotevajo sami, smo profesorico oblikovanja tekstilij in oblačil povprašali, kako vidi modno prihodnost.
Kako ste prišli na idejo, da bi izdali knjigo o oblikovanju?
Knjiga ni nastala po naključju. Do nje sta pripeljali predvsem moje večletno spremljanje mode in njeno doživljanje v današnjem času. V zadnjih 20 letih se je namreč zelo veliko spremenilo. Pojavila se je hitra moda, ki pomeni, da so vsem dostopni modni izdelki, spremenil pa se je tudi način kupovanja. Ljudje kupujejo po načelu kupi in zavrzi, zaradi česar sta se izgubila odnos do oblačil in njihova čustvena vrednost. Kot odgovor na to se v zadnjih letih pojavlja vse močnejši upor s poudarjanjem trajnostnih načel oblikovanja, ki temeljijo na počasni modi, ekološkosti in pravični trgovini. V Sloveniji je v zadnjih 20 letih propadla skoraj vsa tekstilna industrija, z njo pa se je izgubilo tudi znanje, ki so ga imeli ljudje, ki so to industrijo ustvarjali. V tem času so se, kot opažam pri svojih študentih, pozabile tudi tradicionalne tehnike ročne izdelave. Oboje je velika škoda. Ročno delo lahko osmisli vsakdanje življenje, v konceptu sodobne trajnostne mode pa je lahko nekaj, kar sam narediš, dogradiš ali »upcikliraš«, večvredno, saj oblačilu dodaš svoj odnos. Hkrati z ročnim delom ohranjamo stare tradicije naših mam in babic, ki so pletle, kvačkale in vezle, mi pa smo v hitrem tempu na to malo pozabili. O vsem tem sem torej predlani zelo veliko razmišljala in zato začela voditi tudi ročne delavnice v svojem studiu. Enkrat na teden sem se dobila s skupino udeleženk, s katerimi smo v štirih obiskih na mesec naredile po en izdelek v različnih tekstilnih tehnikah. Ponudila sem svoje oblikovanje in nato udeleženke naučila izdelave.
Rezultati so bili navdušujoči. Ne samo da so bili končni izdelki raznovrstni, vsakdo namreč ustvari svojo interpretacijo ideje, nekdo plete trdo, drugi mehko, tretji ima rad barve, četrti vzorce, tudi čas, ki smo ga preživljale skupaj ob večerih na delavnicah, je bil lepši del tedna. Večina udeleženk je dejala, da se ves teden veselijo prihoda, saj smo se ob delu tudi nasmejale in naklepetale ter se dostikrat nismo razšle še nekaj časa po tem, ko smo končale. Ob izkušnjah z delavnice in razmišljanju o spremembah v modi je nastala ideja o knjigi, ki jo je spodbudila urednica Valentina Smej Novak.
Potem ideje ni sprožila samo trenutna kriza?
Kriza je vedno čas, ki sproži nove ideje. Jaz je ne jemljem nujno negativno. Takrat lahko vsi razmislimo, zakaj je sploh nastala, in najdemo odgovor in morda tudi osebno rešitev zanjo. V modi se bo hitra potrošnja ustavila, če bomo v ljudeh sprožili premislek o tem, kako kupovati in kaj. Tudi v svoji trgovini vidim, da večina strank ne kupuje zaradi nuje, ampak da se s čim nagradijo. Bolje, da kupijo eno stvar in imajo do nje poseben odnos. To je tisto, kar bi rada sporočila, naj ljudje kupujejo s premislekom.
Zapoved naredi sam je v družbi opazna že nekaj let. Se vam zdi, da bi lahko spodkopala delo oblikovalcev in ljudje ne bi več toliko cenili njihovih izdelkov?
Ko sem se odločila za nastanek knjige, sem začela najprej raziskovati ta trend in pregledovala internetne strani ter tuje knjige. Nad ponujenim sem bila zelo razočarana, saj sem pogrešala estetsko noto. Jezilo me je, da na internet dajejo vse mogoče, na primer kvačkane, kičaste, grde rože in puloverje brez konceptov. Tukaj vidim nalogo oblikovalcev, da ne ponudijo samo navodil za izdelavo, ampak dodelan oblikovalski izdelek z estetsko vrednostjo. Hkrati se mi ne zdi, da bo to škodovalo oblikovalcem. Imamo namreč široko znanje, tako tehnološko kot z različnih področij. Nekdo lahko nekaj naredi sam doma, vendar to ne pomeni, da zna narediti tudi kolekcijo, izbirati material in dopolnjevati svoje delo. Tudi če nekdo nabira zdravilna zelišča, še ne pomeni, da je zdravnik. Se mi pa zdi, da bodo ljudje, če bodo malo bolj domiselni, ob ustvarjanju občutili zadovoljstvo in hkrati vzpostavili odnos do izdelkov, tako lastnih kot oblikovalskih.
Omenili ste svoje študente. Se vam zdi, da so mlade generacije, ki odraščajo s prsti na tipkovnicah, vedno bolj ali manj ustvarjalne?
Novejše generacije so ustvarjalne drugače. Polne so informacij, kar je pospešil internet. To pomeni, da jim je dostopno znanje z najrazličnejših koncev sveta. Po drugi strani pa jim manjka nekaj tradicionalnega znanja, saj se recimo ročnih spretnosti večinoma niso več učili pri pouku v osnovni šoli. To seveda ne pomeni, da niso ročno spretni. Na naši fakulteti jih zato v učnem procesu navajamo na vse tehnike. Dober oblikovalec mora imeti ogromno znanja in se med eksperimentiranjem učiti, kako bo končni izdelek deloval. Ni namreč dobrega oblikovalca, ki ne eksperimentira z materialom in kroji. Lahko imaš dobro idejo, vendar jo moraš razvijati in dopolnjevati, da dobiš kaj novega.
So v knjigi zbrani izdelki vaše celotne kariere?
Zelo različno, lisička je recimo prepoznaven izdelek, nekaj pa je takih, ki so nastali v zadnjem času. Bolj sem gledala na to, da so čim bolj raznovrstni glede na material, tehniko izdelave in uporabnost.
Z novim letom že sanjamo o pomladni kolekciji. Kakšne so smernice, kaj bo modno?
Zdi se mi, da zadnjih nekaj let v modi težko govorimo o splošnih smernicah. Oblikovalci razvijajo kolekcije glede na svoj prepoznavni slog in se dopolnjujejo iz leta v leto, tako da je včasih težko reči, iz katere sezone je katera kolekcija, glede na to, da je moda v današnjem času mešanica vsega. Pri mojem delu je trenutno močan vpliv ročnega dela. Morda je bila to posledica selitve iz večje trgovine na Tavčarjevi ulici v manjšo na Beethovnovi, kjer je kolekcija lahko bolj osebna, ker je manjša. Sama pa sem tudi bolj prisotna in se lahko z vsakim kosom veliko bolj ukvarjam. Ob nastajanju knjige sem vse izdelke tudi ročno izdelala, zato bo tudi v tej kolekciji veliko ročnih detajlov, vezenje, ročno šivanje. Pripravljam pa še večjo kolekcijo t-majic, v kateri bo vsaka drugačna in ročno dokončana.
Glede na filozofijo trajnosti je potem nesmiselno modno vprašanje, kaj zavreči in kaj obdržati?
Že kar nekaj sezon se stvari ne zavrača. Koncept današnjega oblačenja je namreč tak, da vsak sam domiselno ustvarja svojo zunanjo podobo. Ne govori se več toliko o modi kot o stilu. Zaželeno je, da je stil čim bolj samosvoj in ga sestavljajo kosi iz prejšnjih sezon in novi kosi, oblikovalski kosi v kombinaciji z enostavnimi in cenejšimi. Super je tudi, če sam kaj dodaš, recikliraš ali »upcikliraš«, novo z vintageem. Dobro je torej oblečen tisti, ki zna vse to z zdravo mero pomešati. Pravzaprav ne potrebuje veliko denarja, kak kos lahko kupi na pocenitvi, ga dopolni s kosom iz prejšnje sezone in doda kaj ročno narejenega ter dobi svežo podobo za novo sezono. Mislim, da je bil Calvin Klein, ki je dejal, da nekdo, ki je videti preveč modno, ni več moden. Če kupimo vse na novo, smo že out.
