Haute couture predstavlja najprestižnejšo linijo slovitih modnih oblikovalcev. Vsaka obleka je edinstven, enkraten in najbolj ekskluziven izdelek iz najbolj žlahtnih materialov, v katerega so vložili ogromno ročnega dela. Izdeluje in prikazuje ga lahko le tisti kreator, ki ga odobri slovita francoska institucija Chambre Syndicatle de la Haute Couture. Njena ureditev je vse od leta 1945 izjemno stroga: 15 članov sestavlja komite, ki glasuje o tem, kdo se lahko pridruži krogu izbranih. Pogojev je precej, a ti se s časom (niti visoka moda ni imuna proti gospodarski krizi) nekoliko spreminjajo. Ključni so edinstvenost osnutkov, število zaposlenih (najmanj 20) ter število predstavljenih modelov na sezono (50).
Kdo danes spada v elitno modno združbo? Medtem ko je imelo leta 1946 še 106 modnih hiš svojo haute couture modo, 1952. jih je bilo 60, je to število do leta 2000 padlo na komaj 18. Ko je Yves Saint Laurent leta 2002 naznanil upokojitev, jih je bilo le še 12, leto zatem jo je prenehala ustvarjati Donatella Versace, za njo še Ungaro. Trenutno so glavni igralci, ki vztrajajo v tej prestižni ligi, Christian Dior, Chanel, Valentino, Elie Saab in Jean-Paul Gaultier – pri čemer je Valentino, ki nima sedeža v Franciji, član združenja na daljavo, posebna sekcija pa so korespondenčni člani, kot je na primer Viktor & Rolf, Hervé Leroux in Zuhair Murad pa so bili nedavno imenovani za gostujoče člane. Glede na aktualno pestro dogajanje v modni branži, seveda povezano tudi s krizo, se število salonov haute couture spreminja iz sezone v sezono. Žalostno dejstvo, ki pa preostalim salonom prinaša še dodatni prestiž in blišč.
Denar ni vprašanje
Prvo in edino pravilo pri visoki modi je, da se o denarju ne govori – vsaj ne na glas. Če ena kreacija stane 20.000, 50.000, 100.000 evrov ali še več, ostane to skrivnost med stranko in modno hišo. Tudi če želite prave diamante namesto navadnih bleščic, to ni težava, le da to kreacijo še nekoliko podraži. Pri visoki modi je vse dovoljeno. Vse je bogato, zahtevno, ročno izdelano in seveda edinstveno. Vsaka kreacija je unikatna in izdelana posebej za določeno stranko. V modnih hišah stojijo lutke z merami najboljših strank; če bi se njihova teža spremenila, lutke ovijejo s tkanino. In večkrat na leto »directrise« posamezne modne hiše opravi osebne obiske pri strankah in se pogovori o novi kolekciji.
Tipične odjemalke so predstavnice aristokracije, članice visoke družbe, žene bogatašev. Grška princesa Marie-Chantal odgovarja: »Haute couture obleko nosim na zares velikih dogodkih, kot so kraljevske poroke, ali na posebnih gala plesih. Tako sem mirna, da nobena druga dama ne bo nosila enake. Najraje jih izbiram v nežnih bež tonih. Ta barva najbolje ustreza dogodkom, na katere sva z možem povabljena, je pa tudi dovolj diskretna, da kreacijo lahko oblečem večkrat. Moja najljubša oblikovalca sta Valentino in Dior.«
Samo še 200 strank na svetu
A haute couture je tudi vsakoletno neenakomerno razmerje med 1000 novinarji in komaj 200 strankami, ki so pripravljene za obleko odšteti tudi 100.000 evrov ali več! Večina jih prihaja z Bližnjega vzhoda: 80 odstotkov vseh oblek gre v zalivske države. Naftni denar dam iz Riada in Abu Dhabija ohranja pariški spektakel pri življenju. Ena izmed modnih poznavalk mi je zašepetala na uho: »Številne stranke iz zalivskih držav sploh ne pridejo v Pariz. Raje imajo, če jim naša couture direktorica modele predstavi na njihovem domu, ali pa naročajo kar po skicah. Za tiste, ki pridejo v Pariz, vabil ne zmanjka. Niti pozornosti in posebnih tretmajev ne. Karl Lagerfeld jih na primer po reviji povabi na večerjo na svoj dom.«
Vodja oddelka visoke mode v modni hiši je v času predstavitve kolekcije najbolj iskana in najbolj zaposlena oseba v Parizu. Vsaki stranki se mora osebno posvetiti, vse želje ji prebrati iz oči. Gostjo na reviji seveda osebno popelje do njenega sedeža. Nihče ni tako dobro obveščen o klubu bogatih dam kot vodja oddelka haute couture v prestižni modni hiši: kdo se je ločil, katera dama bi drugi najraje spraskala oči, kdo se je zredil in podobno. Paziti mora na vse. Vsak škandal bi namreč odvrnil pozornost od predstavitve modelov in posledično od prodaje oblek.