»O, kako ljubka Hello Kitty,« sem rekla takrat in prijazno smo jo sprejeli v naš dom. Kmalu je pozabljena obležala med igračami in nam povsem ušla iz misli. Potem pa se je počasi prikradla nazaj. Tiho se je splazila iz kota sobe in zavladala. Vsemu. Kajti njen pogled nas že lep čas spremlja povsod. Ko izbiramo zvezke, se nam smeji z njihovih platnic. Ko nakupujemo obleke, preži s polic, zvito se nasmiha z otroških dežničkov in pelerin. Pred njo nismo varni niti v trgovinah z obutvijo, igračami, modnimi dodatki, slaščičarni, na stojnicah z baloni na sejmih. Vidimo jo, ko izbiramo napitke, bombone, telefone …
»Hello Kitty je postala nekakšen statusni simbol med deklicami,« sem zgrožena zaključila, ko sem nekoč ujela pogovor sosedovih punčk, ki je šel nekako takole: »Koliko helo kitk imaš ti?« Kako se je debata končala, ne vem, a menim, da je tista z večjim številom najbrž malo pretiravala. Ali pa tudi ne.
A pozor, mala Kitty ne preži le na otroke ...
Zadnjič mi je pomežiknila z embalaže pripomočkov, ki jih ženske potrebujemo enkrat na mesec. Toliko, da sem zadržala krik groze: »Presneta mačka, pusti me na miru!« Res je, prikradla se je celo na embalažo damskih vložkov, nohte, uhane za jezik, deske za straniščno školjko, tehnično opremo, avtomobile. Ta prave. Za odrasle.
»Pa kaj za vraga je na tej mački,« se sprašujem vsak dan. Večkrat na dan. Prav tako se je najbrž moja najmlajša hči, ki se z vsemi silami upira kakršni koli roza obleki, bleščic ne prenese, na zvito mačko s pentljo pa gleda prav tako zaničljivo kot jaz.
Vprašanje se ji je porajalo, ko je prišel čas za obisk zobozdravnice. Deklica se usede na stol, zdravnica jo pogleda, vidi barve, ki po splošnih kriterijih ne sodijo na punčko, in jo ogovori kot dečka. Hčerke to ne moti, moti mene. Predvsem zato, ker ne maram stereotipov, tudi ne tistih, ki izhajajo iz barv. Povem torej, da ona ni on. Zdravnica pa v zadregi z nasmehom odvrne: »Le še redko še pride k meni deklica, ki na sebi nima ničesar z motivom ... Ja, uganili ste, Hello Kitty! Hči je skoraj zbežala s stola. Ne zaradi svedra. Najbrž ji je skozi možgančke šinila misel: »Dala mi bo plombo s Hello Kitty!« Takih sicer ni. Še.
Saj priznam. Mucka je neškodljiva, nenasilna je pa hudo vsiljiva in njena podoba ni več simpatična, ampak, vsaj meni, zoprna. Morda je že čas, da jo s prestola vsega živega izrine kakšen … Hello Muri?
